Honda accord 2,2 i-CTDi sport

Honda spada med tiste avtomobilske znamke, katerih ugled že nekaj časa sloni na podlagi napredne motorne tehnike in veselo se vrtečih bencinskih motorjev s specifično močjo preko 100 KM na 1000 kubičnih centimetrov. A časi se menjajo in tako smo pred enim letom dočakali tudi premik, ki nas je presenetil – prvega hondinega dizla. Tega so vgradili v accorda in ob predstavitvi presenetili z napovedjo, da se bo prodalo več avtomobilov s tem motorjem, kot z bencinskimi. In tako se je tudi v resnici zgodilo. Ob preizkušanju accorda 2,2 i-CTDi  mi je bilo jasno zakaj.

Zunanjost

Aktualna generacija accorda je avtomobil, ki mu je težko očitati kakšno oblikovno pomanjkljivost. Zelo prečiščene gladke in ostre poteze, brez dodatkov, letvic, spojlerjev ali podobne navlake, zaradi ošiljenega prednjega dela ter visokega zadka še vedno dajejo vtis športnosti. Ozke luči spredaj in zadaj nasprotujejo današnjim trendom velikih pokončnih luči, a so ravno zaradi tega še posebej všečne. Acorda je tudi ponoči zelo lahko prepoznati, sploh, če se mu približate od zadaj. Na vsaki strani mu namreč svetita po dve okrogli lučki. Z malo fantazije bi štiri svetleče kroge lahko zamenjali s kakšno corvetto ali ferrarijem, a tudi brez primerjave lučem uspeva zapečatiti športni vtis zunanjosti. Oblika sama po sebi gotovo sodi med lepše. Navsezadnje so se na podoben način preobrazile tudi preostale honde, ki postajajo bolj udobni, družinski avtomobili kot športniki. Zato od trenutno največje honde na našem tržišču pač ne moremo zahtevati najbolj športnega videza, saj ji vloga elegantne limuzine pač lepo pristaja.

Notranjost

Športnost je nekoč pomenila špartansko opremljenost, oziroma odsotnost vse nepotrebne opreme. Kaj takega je seveda pri accordu nemogoče pričakovati, saj zunanjost bolj najavlja eleganco kot športnost. Vendarle pa deluje notranjost kar nekoliko prazno. Najverjetneje je takšen vtis zakrivila prevladujoča temno siva barva notranjosti odete v kombinacijo usnja in blaga, ter okrašena z dekorativnimi elementi, ki so spominjali na karbon. Accord ima pač svojstven značaj in kot takšen ima tudi svojstven pristop k oblikovanju, kar ne pomeni nič slabega. Lepe linije sredinske konzole v zgornjem delu na svojstven način ponovijo obliko petkotne maske. Tudi vsi upravljalni elementi so nameščeni v obliki petkotnika, zaradi česar spodnji del s sredinskim tunelom deluje nekoliko opustošen. Ergonomsko gledano, je to povsem ustrezno, saj so visoko nameščeni gumbi bolje na očeh. Tudi upravljanje z njimi je dovolj logično, da ne rabite navodil za uporabo. Mogoče je ergonomsko gledano tudi opravičljivo, da so merilniki obarvani bolj rdeče oranžno kot preostala rumeno oranžna osvetlitev, čeprav to optično ne deluje posrečena rešitev. Voznik tako s položajem za volanom in upravljanjem nima problemov. V detajlih pa bi se dalo narediti še več. Tako volan deluje pretanek, stikala na volanu za upravljanje tempomata in radia so neosvetljena, merilniki pred voznikom sicer lepo pregledni, a (vsaj podnevi) tudi dolgočasni. V časih sodobne multimedije bi voznik v tem razredu upravičeno pričakoval tudi potovalni računalnik, ki ga naj bi accordi pridobili v jeseni.

Accordova notranjost daje vtis kvalitetne izdelave, kompaktnosti in varnosti. Glede prostornosti sodi v zlato sredino, a sedi se na vseh sedežih zelo dobro. Še posebej na sprednjih, ki so nekoliko izraziteje obrobljeni in dobro zadržujejo bočne premike telesa v ovinkih. Tudi za odlaganje drobnarij je dobro poskrbljeno – sploh v prednjem delu. Žal poleg predalov v vratih zadaj sedeči pogrešajo tudi zračne reže na koncu sredinskega tunela. Hondin accord limuzinsko naravnanost izkaže tudi v prtljažnem prostoru, ki v osnovi meri  460 litrov. S podiranjem deljive zadnje klopi prostor na voljo prtljagi sicer naraste, a predelna stena med prtljažnikom in potniškim prostorom ima le majhno odprtino, ki zelo omeji uporabnost podaljšanega prtljažnika. Poleg tega tudi način podiranja zadnje klopi s potegom zank v prtljažniku ne deluje najboljša rešitev. Na tem področju bi se še dalo kaj izboljšati.

Mehanika

Prvi Hondin dizelski motor se v accordu izkaže kot odlična izbira. Iz 2,2-litrske prostornine pridela 140 KM in kar 340 Nm največjega navora. Samo obnašanje motorja z izjemo dolgega predgretja v zimskih jutrih je res pohvalno. Od vžiga naprej postreže z mirnim, tihim in zvočno prijetnim tekom ter enakomernim pospeševanjem preko celotnega območja vrtljajev. Z accordom 2,2 i-CTDi se lahko peljete kot z bencinskimi brati, saj ne protestira pri pospeševanju od 1200 vrtljajev navzgor. Začudijo tudi dolga prestavna razmerja petstopenjskega menjalnika, ki mu ukazuje hitra in natančna prestavna ročica. Po merilniku hitrosti namreč accord v tretji prestavi doseže preko 145 km/h, v četrti pa preko 190 km/h. Pri tem pa je motor suveren in kljub pomanjkanju šeste prestave še dovolj tih tudi pri najvišji hitrosti 210 km/h. Za pospeševanje do 100 km/h pa porabi 9,4 sekunde. Odvisno od športnih ambicij je poraba na testu nihala med 6,5 in 8,3 litra. Motor kot takšen pa je lahko za zgled večini konkurence.

Vožnja  

Značaj oblike in motorja se lepo sklada tudi z nastavitvami podvozja. To ni športno trdo ali limuzinsko mehko, temveč uspela kombinacija obojega. Premagovanje kilometrov z dizelskim accordom je tako neglede na podlago hitro in udobno. Potovalne hitrosti na avtocestah so lahko visoke, piš vetra ostaja zmerno glasen, stabilnost pa vliva zaupanje. Bolj ovinkaste ceste prinesejo vozniku dodatno veselje, saj je lega na cesti kljub odsotnosti modernih stabilizacijskih pomagal zanesljiva in dolgo časa nevtralna.  Kot takšen je accord še toliko bolj pristen avtomobil, za katerega vsaj veš, koliko zmore, medtem, ko te pri drugih skorajda vozi elektronika. Res bi kakšen ASR ali ESP prispevala k varnosti a na srečo pri Hondi niso varčevali pri osnovni mehaniki, saj so tudi zavore z ABS, EBD in zavorno asistenco zanesljive ter zmogljive. V celoti je torej voznost accorda zelo prijetna, kultivirana in dinamična.

Zaključek

Testni avtomobil se je ponašal s paketom opreme sport, ki napram povsem osnovni opremi prinese še nekaj usnja v notranjosti, športnejše sedeže, tempomat, dežni senzor in 16-palčna lita platišča. A že v osnovno opremo sodijo električni pomiki, radio s predvajalnikom zgoščenk, samodejna dvokanalna klimatska naprava in šest zračnih blazin. Accord s tem motorjem je namreč poleg optično privlačnega videza, urejene in ergonomske notranjosti zmogljiv ter varčen avtomobil. Ugodna nastavitev podvozja uspe zadovoljiti tako športnejše kot bolj umirjene voznike, s ceno 6,1 milijona pa trenutno sodi med avtomobile, ki za vloženi denar veliko ponudijo.