Renault megane 1,9 DCi dynamique luxe

rr
TEST
rr

 

Pot na avtomobilski salon v Frankfurt je hitro minevala v avtomobilu, ki je vsekakor eden najbolj nenavadno oblikovanih v svojem razredu. Le redkokdo lahko reče, da ga ne gane. Verjetno je tudi zaradi tega ohranil ime prejšnje generacije in sicer Renault Megane. Peljali smo se z različico 1,9 Dci Dynamique Luxe. Če ste sposobni prezreti nekoliko nenavadno obliko je ta avtomobil vsekakor zanimiva opcija v svojem razredu.

Zunanjost

Črn megane na doplačilnih 17 palčnih kolesih je deloval čvrsto, nastopaško in hkrati svojstveno elegantno. 4209 milimetrov dolžine in 1457 milimetrov višine se s stranskega pogleda zlije v zanimivo in prepoznavno obliko. Vse do B stebrička je čisto povprečno oblikovan, šele zadek pa se pokaže v drugačni luči, saj je izrazito drugačen od konkurnce in prepoznaven. Čeprav ni všeč vsakomur, je vendarle treba čestitati oblikovalcem, da so takšno obliko spravili v serijsko proizvodnjo. Pa vendar ni vse zlato, kar se sveti. Samosvoj zadek ima tudi svoje hibe – slabša je preglednost nazaj, brisalec obriše zelo majhno površino in sam prtljažnik utrpi na račun zunanje oblike zmanjšanje prostornine.

Notranjost

V notranjosti je napram prejšnjem meganu vidna druga stopnja evolucije. Počutje, upoštevajoč segment vozila, je po zaslugi številnih drobnih a praktičnih rešitev prijetno. Oblika je očem všečna, materiali in izdelava dobri. Uporaba stikal in gumbov je dovolj logična, da ne bi smeli doživeti posebnih težav s prilagajanjem. Še vedno in že spet navduši dober daljinski upravljalnik za avdio sistem, ki je skrit za volanskim obročem. Radio s CD predvajalnikom in dodanim CD izmenjevalnikom je slabih 120 tisočakov vredna doplačilna oprema. Ampak zgoščenke lahko v izmenjevalec naložite kar skozi eno luknjo – nahaja se namreč neposredno pod radiem, na sredinski konzoli, ki je odeta v srebrno sivo plastiko z zanimivim vzorcem satovja. Tudi samo upravljanje ne zahteva študij elektronike. Navduši pa tudi doplačilno ogromno električno pomično strešno okno, ki ob odmaknjeni podlogi notranjost prijetno osvetli in naredi bivalnejšo. Ob žgočem soncu utegne sicer nekoliko vplivati na povišanje notranje temperature, a za reševanje takšnih težav imate na voljo avtomatsko klimatsko napravo, ki povrhu tega skrbi še za ohlajanje sovoznikovega predala. Ponoči pa se boste razveselili samodejnega zatemnjevanja notranjega vzvratnega ogledala. Potniki se ne bodo pritoževali nad pomanjkanjem odlagališč.

Prtljažnik

Prostor je v notranjosti bolje odmerjen, kot v prtljažnem prostoru. Kot smo že omenili sta prostornost in oblika prtljažnega prostora žrtvi nenavadne zunanje oblike.  Saj s 330 litri osnovne prostornine sega pod povprečje razreda. S podiranjem po tretjini deljive zadnje klopi pa ga je mogoče povečati na maksimalnih 1190 litrov.

Ergonomija

Ergonomija sedenja in upravljanja vozila je dobra. Voznik si lahko nastavi dober položaj za višinsko in globinsko nastavljivim v usnje oblečenim volanom, ki je precej bolj pokončno in ugodno nameščen, kot smo bili vajeni v prejšnji generaciji. Razdalja do usnjene prestavne ročice deluje dobro odmerjena. Voznik za odpiranje vozila ne potrebuje več ključa ampak kartico in le poteg za kljuko. Kartica se nato namesti v posebno vdrtino v sredinski konzoli, avtomobil pa vžge  s pritiskom na gumb. Nenavadne, nekako letalske oblike je ročica ročne zavore, ki pa prinese pripravno rokovanje in večji predal v sredinski konzoli. Še ena nenavadna rešitev, ki pa je skupna renaultom z dizelskim motorjem – merilnik vrtljajev je preseljen iz bencinskih modelov in ima nenavadno velik obseg vrtljajev za dizle, manjka pa mu tudi rdeče polje. Na uporabo avtomobila to niti ne vpliva bistveno, je pa ravno toliko uporabno in razumljivo kot polhov repek na anteni.

Mehanika

Za premikanje testnega megana je skrbel 1,9-litrski štirivaljni turbo-dizel, ki 120 KM in 300 Nm navora. Po obljubah tovarne naj bi tako motorizirani megane dosegel 196 km/h in do 100 km/h pospešil v 10,5 sekunde. Motor se zna lepo vesti, saj zvezno pospešuje brez pribijanj, njegova zvočna izoliranost pa uspešno preprečuje hrupno oznanjanje dizelskega porekla v kabini. Na vrhu prestavne ročice vanjo vrezana kulisa oznani prisotnost šestih prestav. Menjavanje je lahko dovolj natančno, hitro in hkrati mehko, da se ga ne boste branili, čeprav bi zaradi dobrega navora ne rabili ravno pogosto segati po prestavni ročici. Pospeševanja so tako vedno suverena, doseganje visokih hitrosti na avtocestah pa po zaslugi šeste prestave ne pomeni trpinčenja ušes.

Vožnja

Podvozje megana je po zaslugi nizkih pnevmatik delovalo dokaj togo, čvrsto in stabilno. Lega na cesti je neproblematična, zaviranja v ovinku ali izrazito popuščanje plina pa izzovejo odnašanje zadka, kar je dinamičnim voznikom lahko v zabavo. Vodljivost je dobra in občutek same vožnje je napram predhodniku bistveno boljši in agilnejši. Udobje je kljub športnejši obutvi ostalo na dobrem nivoju, najbolj pa se je poznala negativa pridobitev na luknjasti cesti, kjer tako nizke pnevmatike niso bile v pomoč vzmetem in blažilcem. Pohvalno poslušno so ves čas vožnje delovale zavore. V povprečju se je testni megane 1,9 Dci zadovoljil s 6,3 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov, kar je glede na zmogljivosti avtomobila ugodna številka. Omeniti velja tudi, da je natakanje goriva v meganov rezervoar po zaslugi vratic z vgrajenim čepom in tesnilom čistejše opravilo, kot pri konkurenci, saj ne rabite prijemati in odvijati čepka.

Zaključek

Testirani avtomobil s paketom opreme Dynamique Luxe je bil resnično bogato opremljen, sodeč po petih zvezdicah za preizkusno trčenje pa tudi zelo varen avtomobil. Ste se sprijaznili z obliko in nekaj drobnimi pomanjkljivostmi? Nihče ni popoln? Potem vas utegne zanimati še cena. Na že sicer dobro opremljenega megana smo dodali še za 650.000 SIT opreme in na koncu je cena nanesla dobrih 5,2 milijona tolarjev. Veliko? Glede na motor in bogato opremo je cena povsem razumljiva.