|
|
Citroen nemo combi+ SX 1,4i
TEST
Se morda spomnite kapitana Nema, ki ga je opisoval preroški pisec Jules Verne? Kaj pa risanke o majhni, pogumni, navihani ribici z imenom Nemo? Nekako takšen, kot ribji Nemo naj bi bil tudi Citroenov najmanjši enoprostorec, ki nosi enako ime in smo ga na test dobili v izvedbi z bencinskim motorjem ter opremo SX.

Zunanjost
Citroen nemo je nastal kot tretji brat peugeota bipperja in fiata quba. Sprva so bili vsi trije predstavljeni v dostavniški izvedbi, kasneje pa so jih približali uporabni namembnosti majhnih enoprostorcev. Zgolj 3,96 metra dolgi in 1,72 metra široki ter ravno toliko visoki malček, je oblikovno vsekakor simpatičen, a s svojimi ravnimi ploskvami daleč od oblin majhne ribice. Predvsem pade v oči nenavadno štrleč prednji odbijač, kot bi hoteli avtomobil umetno podaljšati, medtem ko so zadek odrezali povsem navpično in tako pridobili maksimalno uporabni volumen.
Notranjost
Uporabnost je bila tudi očitno vodilo pri oblikovanju notranjosti. Ta bi bila za dostavnike sicer nadpovprečno lepa, za enoprostorce pa je zgolj povprečna. Sestavljena je iz plastik, ki naj se bi za svojo trdoto oddolžile s trpežnostjo ter z enostavnim čiščenjem. Barvitosti, oziroma dekorativnosti kakšnih kovinskih imitacij, v testnem primeru nismo zasledili. Nemo je razpolagal le z različnimi odtenki sivih plastik, ki pa so dovolj razgibale potniški prostor. Edino izstopanje iz črno-belega sveta so prinesle sedežne prevleke, katerih modre obrobe so vsaj malo opomnile na morskega sorodnika Nema.
Prostornost
Vstop v nema je načeloma zelo enostaven, zaradi dovolj širokega kota odpiranja prednjih vrat in še posebej zaradi para drsnih zadnjih bočnih vrat, ki pa zahtevajo kar krepek poteg kljuke. Ravni boki avtomobila in njegova precejšnja višina se odražajo v pridobitvi notranjega prostora, ki ga je več, kot bi glede na dolžino in širino pričakoval. Ob tem bi bila odlična rešitev še vzdolžno pomična zadnja klop, a namesto tega je klop deljiva po tretjini, zložljiva ob prednja sedeža ter tudi odstranljiva.

Prtljažnik
Zlaganje zadnje klopi omogoči povečevanje osnovnih 356 litrov prtljažnika vse do 884 litrov. Prtljažnik je torej solidno velik in ima prijetno nizek nakladalni rob. A velika vrata, ki ga zakrivajo pred pogledi, bi se morala odpirati višje, saj je štrleča ključavnica lahko nevarna za glave. Poleg tega se precej robato zapirajo, pri čemer njihova površina opazno zavibrira. Praktičnosti to ne okrne saj ima nemo dobre adute tudi s številnimi odlagališči po notranjosti, vključno z armaturno ploščo oblikovano kot poličko. Vseeno pa bi bilo lepo videti še lučko v sovoznikovem predalu. A nemo je pač majhna ribica, ki vendarle ne premore vsega.
Ergonomija
Enostavna oblika se je pozitivno odražala v nezahtevnosti rokovanja. Nemo namreč nima vgrajene nobene zapletene sodobne multimedijske rešitve, ki bi potrebovala navodila za uporabo, zato se vanj enostavno vsedete in odpeljet. Visoko sedenje je, ob velikih vzvratnih ogledalih, omogočilo dober pregled nad okolico, a hkrati tudi opazno dostavniški položaj za volanom. Prestavna ročica je v nemu nameščena priročno visoko, počasen (enosmerni) potovalni računalnik pa nudi dosti informacij. Sedeži so udobni, a skromni z bočnim oprijemom.

Mehanika in zmogljivosti
 |
Dimenzijska majhnost avtomobila je logični povod za skromno moč motorjev, ki se vanj vgrajujeta. Oba sta 1,4-litrska, eden dizel, drugi bencinec in naš testni je bil ravno slednji. Njegovih 75 KM in največ 118 Nm navora, pri ugodnih 2600 vrtljajih, sta podatka, ki ne obljubljata dosti. Tovarna je zapisala, da nemo doseže 155 km/h in do 100 km/h pospeši v 16,2 sekunde. Načeloma je to zadovoljivo za mestno uporabo ter primestne vožnje, če le ne pričakujete, da se boste lotevali živahnih prehitevanj. Petstopenjski ročni menjalnik poskrbi za lahkotno in solidno natančno prestavljanje in tudi sam motorček je prijetno miren in tih. Ob podatku, da ima nemo 515 kilogramov nosilnosti, pa se je potrebno zavedati, da njegova otovorjenost krepko poslabša zmogljivosti. Še posebej, ko se pred vami pojavijo klanci na avtocesti, se prične nemo opazno naprezati. To kaj hitro povzroči povečanj porabe, katere povprečja so segala med 6,1 in 9,8, ter se na koncu seštela v 8,3-litrsko povprečje testa.
Vožnja
Nemo je torej vendarle mali enoprostorec, ki se izkaže s prijetno lahkotnostjo upravljanja in okretnostjo v mestnem in primestnem prometu. Njegov krmilni mehanizem je primeren tudi za nežne roke, hkrati pa za tovrstni avtomobil lepo neposreden. Ob dokaj trdem podvozju se sicer ne veseli slabih cestnih podlag, a po drugi strani omogoča prijetno igrivost. Visoka in kratka karoserija dopolni vtis, da nemo nima rad avtocest – je namreč občutljiv na sunke vetra in kimajoč na naših neravnih avtocestnih podlagah. Sicer pa se spomnite filma o majhni ribici nemo – vedno je dobrovoljno švigala sem ter tja, a pred velikimi morskimi psi le težko bežala.
Zaključek
Nemo combi+ 1,4i z opremo SX vas bo stal malenkost preko 12.000 evrov in za ta denar boste pridobili okretnega in prostorsko dobro izkoriščenega malčka, ki pa je skromen pri voznih lastnostih in varnostni opremi. Serijsko namreč vsebuje le ABS in dve zračni blazini. Testni model je bil obarvan v kovinski odtenek, dopolnjen s strešnimi nosilci in radiem ter klimo, kar ga je podražilo na 13.800 €. To pa je že znesek, pri katerem lahko pogledate tudi proti drugem Citroenovem enoprostorcu, modelu C3 picasso.



|
|