Mazda6 sport CD129 TE plus

Mazda6 oblikovno še ni potrebovala večjih dodelav, saj je že od vsega začetka eno lepše oblikovanih vozil, ki mu je težko najti kakšno neskladno potezo. V kombilimuzinski izvedbi, ki jo označujejo kot »sport«, je videti še posebej dinamična in tekoče oblikovana. Karoserija šestice po prenovi izraža še več športnosti, saj so njen videz približali prejšnji izvedbi GTA. Spremenili so prednji odbijač, masko, grafično podobo luči in dodali izrazitejša pragova.

Notranjost po prenovi ni doživela velikih sprememb, saj so tudi znotraj oblikovalcem uspele skladne in lepo speljane poteze. Potniški prostor je videti urejeno in tudi ob brezbarvni črno-sivi kombinaciji dovolj pestro. Še vedno je moteča prevladujoča raba trdih plastik in določeni detajli, ki oblikovno sodijo v prejšnje generacije modelov, saj so veliko bolj togih in nedomiselnih oblik kot večina avtomobila. Tudi oblika sedežev, oziroma videz prevlek, krepko zaostaja za videzom samega avtomobila, a pri uvozniku tovrstno pomanjkanje oblikovne »živahnosti« opravičujejo s slovensko navezavo na nemški, avstrijski in švicarski trg, kjer so kupci barvno bolj zadržani.

Tisti, ki utesnjenost tako imenovanih »premium« avtomobilov opravičujejo z žrtvovanjem prostora na račun lepe zunanjosti, bi se morali zapeljati vsaj en krog v Mazdini šestici. Njeni snovalci so uspeli ujeti odlično ravnotežje privlačnosti in prostornosti, saj se zelo dobro sedi tako na prednjih kot na zadnjih sedežih. Prostora je dovolj za roke in noge, precej ga je na zadnji klopi tudi v širino. K prijetnosti bivanja prispeva soliden avdio sistem, še kakšno plus točko pa se bi dalo pridobiti ločenimi režami za zadnje potnike in lepše oblikovanimi nasloni za roke.

Odličnost izkoriščenosti prostora se nadaljuje tudi v praktično zasnovanem prtljažniku, ki ga pokrivajo velika prtljažna vrata. Ta imajo vsaj dve všečni posebnosti. Prva je gumb za njihovo odpiranje, ki je nameščen v tretjo zavorno luč in tako oblikovno nemoteč. Da je mazda6 eleganten avto, ki mu ne pristaja loputanje z vrati, pa priča tudi mehanizem, ki dovoljuje povsem nežno zapiranje prtljažnih vrat, saj jih na koncu samodejno stisne v končno lego. Če smo bili s tem malenkostni, preidimo še k večjim »vrednotam« - na primer osnovni 510-litrski prostornini, ki se zlahka poveča do 1250 in pri tem prinaša povsem ravno dno do prednjih sedežev. Tudi odlagališč v mazdi6 ne manjka, a žal je predal pred sovoznikom videti zelo poenostavljeno.

Ergonomija šestice v smislu namestitve voznika dovoljuje prijeten položaj raznolikim voznikom. Tudi urejenost podatkov in komand na sredinski konzoli je načeloma dobra. Vsaj ob začetku uporabe pa se je potrebno navaditi na tradicionalno mali osrednji zaslon, ki je natrpan s podatki. Brskanje po slednjih se na prvi pogled zdi zapleteno, ko pa se ga navadite, vam logika preide v kri in lahko z uporabo (številnih) gumbov na volanu dosti funkcij upravljate brez spuščanja volanskega obroča.

2,2-litrski turbo-dizelski motor v testnem modelu smo preizkusili prvič. Z uspešno zadušenostjo zvoka in vibracij je dobro skrival svojo turbo-dizelsko zasnovo. Že v prostem teku je deloval prijetno tiho in tudi pri višjih avtocestnih hitrostih je ohranil prijetno nizek nivo hrupa. V povsem spodnjih vrtljajih je bilo čutiti nekaj zaspanosti, medtem, ko je v srednjem območju vrtljajev vzbujal občutek suverenosti. V kombinaciji z natančno prestavno ročico 6-stopenjskega ročnega menjalnika se je dalo njegovih 95 kW (129 KM) in 340 Nm največjega navora izkoristiti tudi za temperamentno vožnjo, ki jo je pričakovati od tako oblikovanega avtomobila. Najvišja hitrost mazde6 s takšnim pogonskim sklopom namreč znaša 195 km/h, pospešek do 100 km/h pa 10,7 sekunde. Ob zajetnih merah so povsem zadovoljive trudi povprečne porabe – najnižje povprečje je znašalo 5,1, najvišje 9,5, skupna izmerjena povprečna poraba pa se je ustavila na 7,0.

Mazda6 ima podvozje nastavljeno na usklajen kompromis udobja in dobre vodljivosti. Sicer je čutiti kanček več mehkobe in manj dinamike kot pri prvi mazdi6 in te nastavitve niso občutno spreminjali niti pri prenovi, a nivo stabilnosti je še vedno zelo visoko zastavljen. Ob tem razveseli dejstvo, da ta dinamična oblika sloni na 17-palčnih kolesih, kar izboljša natančen občutek na volanskem obroču, pri tem pa ne žrtvuje udobja niti na slabših podlagah. Krmilni mehanizem bi sicer lahko bil še malenkost trši, a občutek dogajanja pod kolesi je dober. Vožnja šestice je prijetno in lahkotno opravilo, še posebej, če vam nočno krajino razsvetljujejo smerno prilagodljive ksenonske luči.

V današnjem času tako od ljudi kot od avtomobilov pričakujemo, da so »multipraktiki«, saj v enem paketu želimo dobiti največ, kar je še možno. Z uspešno kombinacijo privlačnosti oblike, prostornosti, udobja, dinamike, prijetnosti vožnje in tudi varčnosti je mazda6 že od svojega začetka avtomobil, ki bo zadovoljil tako pripadnike elegance in udobja, kot tiste, ki v njeni obliki vidijo mišice in si predstavljajo šprint skozi ovinke. Zdi se, da šestica težko razočara. Z nekaj več kroma, bolj prijetnimi plastikami, kakšnim domiselnim detajlom in vgradnjo novodobne multimedije, bi ji zlahka prilepili tudi upokojeno značko Xedos in jo potisnili med premijska vozila – pelje se in zgleda že sedaj dovolj dobro. Vendar bi potem ne bilo upravičeno pričakovati, da bi za model, kakršen je testni, plačali 29.080 €.