Opel zafira enjoy 1,8 16v

Četrtek, 13 Julij 2006

Oplova zafira je v prvi generaciji povzročila precejšen preplah med konkurenco. V dimenzije kompaktnega enoprostorca je namreč uspela skriti sedem sedežev, ki so jih reklamirali pod oznako Flex7 in tudi s pomočjo sedmih palčkov. Zafira se je takoj izkazala za uspešen model in ob prihodu druge generacije so bila pričakovanja velika. Vmes je namreč že večina konkurence poskrbela za podobno slavnih sedem sedežev in pričakovanje, kako se bo tokrat izkazal Oplov enoprostorec, so bila kar velika. Sposodili smo si bencinsko različico z 1,8-litrskim motorjem in opremo Enjoy

Zunanjost

Slabega 4,5 metra dolžine je pri zafiti lepo skritih v privlačno in skladno karoserijo, ki zelo očitno nadaljuje oblikovne poteze predhodnika. Čeprav bi morda kdo rekel, da nova generacija zafire ni posebej presenetila z obliko, bi hkrati težko rekli, da avtomobil ni skladen, če ne celo lep. Poteze predhodnika so nemreč času primerno posodobili in tako uporabili poteze, ki jih srečujemo na drugih aktualnih oplih. To pa pomeni dobro mero dinamike in elegance čistih linij. Zafira deluje prepoznavno nemško masivna, a hkrati po zaslugi oblike zračnih rež, luči in blatnikov tudi precej športna. K lepi zunanjosti ne sodijo velika ogledala, a vendarle bi jim za parkiranja lahko dodali kakšen centimeter. Med zunanjimi detajli, ki še posebej padejo v oči so polne strešne letve, zajetna kromirana letev na zadku, zadnje luči s precejšnjo količino kroma in še posebej lepi kolesni pokrovi, ki smo jih pohvalili že pri vectri. Ti namreč delujejo na las podobno litim platiščem in vsaj glede videza jih povsem nadomestijo.

Notranjost

Zafirina notranjost postreže s precej futurističnimi, a hkrati urejenimi potezami. Linije so čiste, ostre in hitro spomnijo na ostale aktualne Oplove modele. Črna plastika je bila v testnem primeru popestrena z detajli v videzu aluminija in sedeži v dvobarvni sivi tkanini. Sredinska konzola je lepo urejena, nad velikim osrednjim prikazovalnikom pa je nadstrešek, ki prikaz vseh podatkov temeljito zasenči tudi ob sončni svetlobi. Med nenavadne potreze spada tudi ročica ročne zavore, ki ima precej letalski videz, a s svojo obliko dovoljuje boljšo izkoriščenost prostora na sredinskem tunelu in tudi prijetno rokovanje.

Prostornost

Na področju prostornosti je bilo od zafire veliko pričakovanj, če pomislimo, da je predhodnica prva uvedla v dno zložljivo tretjo sedežno vrsto. Podoben sistem najdemo tudi v aktualnem modelu, le da se zdijo zadnji sedeži še naj zasilni kot prej. Zaradi tega so nekoliko večji in posledično je za njihov izvlek potrebno drugo sedežno vrsto pomakniti povsem k prednjim sedežem, ter jo nato ponovno nastaviti v želeni položaj. Z nekaj skromnosti v drugi sedežni vrsti je moč v tretjo posaditi dva potnika o višine okoli 170 centimetrov. Kakor prednjim, so jim tudi zadaj na voljo držala za pijačo. Z zlaganjem sredinskega naslona v drugi vrsti pridobita potnika naslon za roke, predal in dvoje držal za pijačo. Razveseljive pa so tudi zračne rež na koncu sredinskega

Prtljažnik

tunela. Med kopico odlagališč v zafiri gre pripomba edino predalu pred sovoznikom, ki nima ključavnice, ni tapeciran, a je v veselje prevažanja kakšnih čokoladic – hlajen. Največje odlagališče v zafiri je odvisno od števila potnikov. Prtjlažnik se seveda povečuje z zlaganjem tretje in tudi drug sedežne vrste. Ob le dveh potnikih prostornina do stropa znaša 1820 litrov, ob petih še vedno dobrih 645, ob izkoriščenosti vseh sedežev pa v zadku ostane le še simboličen prostor.

Ergonomija

Nad ergonomsko uporabo zafire je le malo pripomb. Kot večine oplov se je je moč hitro navaditi in uporabljati brez težav. Voznik si lahko položaj za volanom dobro nastavi in ima ugodne razdalje do vseh upravljalnih elementov. Preglednost nad okolico in s kromom obrobljene merilnike je dobra, stikala pa so preprosta za rokovanje. Še posebej lepo se je moč navaditi upravljanja velikega multifunkcijskkega osrednjega prikazovalnika kar s tipkami na volanu. Podobno enostavno je tudi upravljanj radia. Edina stvar, nad katero pri oplih negodujemo že od predstavitve vectre skozi zadnja leta – nad obvolanskima ročicama, ki se ne zaskočita temveč vedno vračata v osnovno lego. Res sta tam vedno na voljo na istem mestu, a njuna uporaba – predvsem za brisalce – zahteva kar nekaj navajanja. Če pa v celoti strnemo prostornost in uporabnost zafire pa lahko pridemo do zaključka, da je v seštevku le še poboljšala dobre lastnosti prve generacije.

Mehanika in zmogljivosti

V testni opel zafiri 1,8 16 v je svoje delo opravljal živahen 1,8-litrski bencinski motor. Pridelal je 140 KM in največji navor 185 Nm pri 3800 vrtljajih. V sodelovanju z natančnim menjalnikom, ki mu je ukazovala zanimivo oblikovana, masivna ročica nameščena na sredinsko konzolo, je motor deloval kot dobra izbira za živahne voznike, ki se ne želijo odločiti za dizle. Z mirnim tekom, prijetnim zvokom in dovolj suverenimi zmogljivostmi je zadovoljil večino vsakodnevnih potreb. Najbolj vesel je bil rahlo dinamične vožnje, pri kateri je bila tudi poraba bolj ugodna, kot pri vožnji v izrazito nizkih vrtljajih. Samo delovanje motorja je bilo namreč naklonjeno vrtenju v višje območje vrtljajev. Ob  188 km/h najvišje hitrosti in pospeškom do 100 km/h v 11,5 sekunde je bila lahko vožnja že kar dinamična. Odvisno od obremenjenosti in želje po hitri vožnji so povprečne porabe nihale med 7,9 in 10,2 litra. Testno povprečje pa se je ustavilo na skoraj okroglih devetih litrih.

Vožnja

Področje vožnje zafire je vsekakor tisto, ki ga velja izpostaviti v pozitivno smer. Podvozje je namreč uspešno uglašeno, da se avtomobil čvrsto in udobno pelje na raznolikih podlagah. Da je postavljen na platformo astre in ne vectre je moč zlahka opaziti po precej boljši vodljivosti, legi na cesti in boljšem krmilnem mehanizmu, kot je v primeru vectre. Vožnja zafire je lahko zato že kar hitra, zanesljiva in predvidljiva. Z dinamično podobo zunanjosti, značilnostmi 1,8-litrskega bencinskega motorja ter naravnanostjo podvozja, zafira očitno cilja na kupce, ki si tudi od enoprostorca želijo tudi nekaj veselja med vožnjo.

Zaključek

Konkurenca med kompaktnimi enoprostorci je močna. Večina proizvajalcev je v tem razredu opazila močno tržno nišo. A ugled, ki si ga je s svojo variabilnostjo ustvarila prva generacija zafire govori tudi v dobo drugi. Ko k temu prištejemo še skladno obliko in prijetno živahno voznost avtomobila, se nam ob opremi enjoy, ki sicer spada v spodnji del ponudbe, a prinaša večino potrebne varnosti in smiselne opreme, zdi 4.750.000 poštena cena za model z 1,8-litrskim bencinskim motorjem.