Škoda roomster 1,9 TDI comfort

Ko govorimo o domiselnosti oblikovanja zadnje generacije škod nedvomno ne bi uvrščali med biserne primerke. A obetajo se spremembe, ki jih Čehi najavljajo ravno z roomsterjem. No, če v grobem pogledamo, je osnova oblike pač nekaj podobnega kot pri Citroenovem berlingu ali Peugeotovem partneju. Torej nič drastičnega. Le lotili so se je malo drugače. Z obliko roomsterja naj bi ločevali prednja potnika od zadnjih. Medtem, ko so se pri obliki do B-stebrička zgledovali po pilotski kabini, naj bi zadnji del simboliziral kar hiško. Zato so stekla od sredinskega stebrička dalje nižja od prednjih. Oblikovnih posebnost je kar nekaj: spodnji del B-stebrička je polkrožno oblikovan, A–stebriček je zaradi črne barve navidezno zlit s steklom, prav tako pa tudi C-stebriček. V slednjega sta vdelani še kljuki za zadnja bočna vrata. Ko smo že pri vratih – prednja znajo s svojo obliko potnike tudi neprijetno presenetiti – glede na to, da so malenkostno nagnjena nazaj, se mi je kar parkrat zgodilo, da se je njihov vrhnji del ob odpiranju zaletel vame. A po tednu dni se navadite tudi bolj pazljivega odpiranja. Pa si še bolj splošno poglejmo obliko. Medtem, ko so zadnje luči navpične in vdelane ob zadnji strešni stebriček, so prednje simpatično mandljaste oblike. Tako zadnji kot prednji del delujeta oblikovno sveža in privlačna. Oba naznanjata novo generacijo škod. Zaradi povsem na robove karoserije potisnjenih koles pa je 4,2 metra dolgi roomster tudi optično stabilno na cesto postavljen avtomobil.

Po vstopu v potniški prostor je v testnem primeru črno zunanjost lepo dopolnila dvobarvna notranjost. Bež odtenki so v kombinaciji s črnino in nekaj kovinskimi detajli dali avtomobilu prav prestižen videz. Oprema comfort je že sama po sebi prinesla kar nekaj opreme. Potniki so bili pa še posebej veseli številnih doplačil, saj je bila med njimi tudi orjaška steklena streha, ki je le še povečala občutek prostornosti. Čeprav materiali niso toliko posebni kot recimo oblika zunajosti, pa vsaj izdelavi in elegantni barvni kombuinaciji ni bilo kaj bistvenega očitati.

Z besedo »room« seveda govorimo o prostoru, zato je za pričakovati, da ga bo roomster ponudil veliko. In to je tudi res. Povišana karoserija svojo, rahlo dostavnikom podobno, obliko opraviči v notranjosti.  Tam lahko nadpovprečno udobno sedijo štirje potniki, dovolj pa je tudi raznovrstnih odlagališč. Za prednja dva potnika tako ali tako ni problema, zadaj pa se nahajajo v klopci združeni trije sedeži. No, realno gledano sta le dva, ker je sredinski precej preozek za praktično uporabo. A zadnja klop kot taka je zelo fleksibilno zasnovana. Omogoča namreč 15-centimetrski vzdolžen pomik obeh bočnih sedežev, nastavljanje njunega naklona, pregib hrbtišča sredinskega sedeža in s tem pridobljena naslona za roke ter držali za pločevinke. No, to pa še ni vse. Tisti zasilni sredinski sedež je moč namreč odstraniti in stranska sedeža pomakniti bolj proti sredini ter se tako udobneje namestiti. Da zadnja okna niso velika samo za hec, priča tudi dobra preglednost.  Zadnja klop je namreč nameščena nekoliko višje od prednjih sedežev in sedenje je še manj utrujajoče tudi na dolgih poteh.

S preklopom naslonov pridobimo povečanje prtljažnega prostora. V skrajnem primeru lahko zadnje sedeže zložite ob hrbtišča prednjih dveh in tako pridobite raven, velik prtljažni prostor. No, lahko jih celo odstranite iz vozila. Možnosti prilagajanja je torej veliko. Prtljažnik pa je tudi lepo obdelan, a ima za zadnjimi vrati nekoliko dvignjen rob preko katerega je potrebno spustiti prtljago na dno. Odvisno od tega znaša prostornina od 450 pa vse do 1550 litrov.

Tudi pri ergonomiji bi roomsterju težko kaj posebnega očitali. Voznik sedi kot v povsem navadnem osebnem avtomobilu in ne čuti, da je za njem precej višji nahrbtnik. S pomiki sedeža in volana si lahko najde zelo dober položaj za volanom in s tem tudi dobro preglednost na merilnike ter večino okolice. Pri tem zmoti le zelo širok zadnji stebriček, zaradi katerega je potrebno pozorneje spremljati ogledala. Samo po sebi je rokovanje s ključnimi elementi v škodah že tako ali tako dovolj dobro rešeno. Tokrat smo za volanom srečali še dokaj priročen daljinski upravljalnik audio sistema, ki pa bi lahko bil malo bližje prstom. V celoti gledano pa rokovanju ni moč očitati bistvenih slabosti.

Simpatičen prednji del Škodinega roomsterja je gostil že dobro znani 1,9-litrski TDI motor, ki premore 105 KM in 240 Nm največjega navora pri ugodnih 1800 vrtljajih. Kot že kdaj poprej, lahko omenimo, da gre za precej klasičen agregat, ki se obnaša tipično dizelsko. Po hladnem zagonu je izraziti sorodnik traktorjev, ko pa se ogreje pa je življenje z njim prijetnejše, saj se zelo veselo zavrti preko celotnega območja vrljajev in deluje bolj enakomerno kot njegovi očetje ali dedje z isto prostornino. Tovarna je zanj zapisala 182 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 11,5 sekunde. Kot smo lahko pri TDI-jih vajeni so občutki drugačni. Zaradi tipičnega pribijanja na sedež se vam zdi, da ste hitrejši kot v resnici. Skiupaj s priročno, kratko in natančno ročico menjalnika tudi tako običajen motor omogoča dinamično vožnjo. Navora je res dovolj za prestavljanje tega sorazmerno majhnega avtomobilčka in elektronika proiti zdrsu je imela kar precej dela s krotenjem prednjih koles. TDI-ji pač niso najbolj kultivirani in nikakor ne najbolj tihi dizli. Veliko prej kot tišino ali odsotnost vibracij lahko pričakujete ugodno porabo. Ta se je na testu gibala med 4,8 in 7,3 litra, dejansko testno povprečje pa se je ustavilo na 6,4 litra.

Ko govorimo o vožnji z roomsterjem lahko pohvalimo dobro okretnost. Podvozje je nekje na sredini med udobjem in čvrstostjo, zaradi večje višina avtomobila pa se opaža nekoliko izrazitejše nagibanje v ovinkih. Visoka karoserija prispeva tudi več šumov na avtocestah, a pri vsakodnevni uporabi na lokalnih cestah ne preglasi motorja. Všečna za tovrsten avtomobil deluje tudi vodljivost z dovolj neposrednim krmilnim mehanizmom, ki daje vozniku kar dobro vedeti, kaj se dogaja pod kolesi.  Pri hitri vožnji je opaziti navzven sileč nos, ki ga skuša poravnati elektronika. Še posebej so na testnem primerku razveseljevale doplačilne aktivne luči, ki pa niso temeljile na dragi ksenonski tehnologiji, temveč na obračanju povsem navadnih luči. In učinek osvetljevanja ceste je odličen, saj se ob počasnih zavijanjih še dodatno vklopi meglenka na tisti strani, kamor obrnete volan oziroma vklopite smerokazalec.

Škodin roomster torej nikakor ni navadna škoda. Če se nenavadnost prične pri svojstveni obliki se nadaljuje še na bogati opremi in s tem na koncu pride do cene. Medtem, ko ta za osnovni roomster 1,2  znaša 12.423 E, stane model 1,9 TDI z opremo comfort že 18.246 E. Testni avtomobil, s kovinsko barvo, stekleno streho, aktivnimi lučmi, tempomatom, samodejno klimo in še nekaj drobnarijami pa je stal kar 20.514 E , oziroma skoraj 5 milijonov. Nikakor ne več poceni. A zdi se, da roomster nič več ni avtomobil, ki bi apeliral le na razum, ampak tudi na čustva.