Konec devetdesetih je Audijevo paleto dopolnil majhen kupe s posebno obliko, ki je marsikoga spominjala na kombinacijo porscheja in hrošča, vsekakor pa je zaznamovala poseben, uživaški avtomobil, ki si je pridobil številne simpatije. Novi TT je po očetu podedoval vse dobre gene in jih še nadgradil z boljšo mehaniko, sodobno obliko in resnejšim vtisom v celoti. Naš testni je imel poleg motorja 2,0 TFSI vgrajen še menjalnik DSG in elektronsko uravnavano vzmetenje Audi Magnetic Ride.
Zunanjost
 |
Audi je sredi devetdesetih predstavil zanimiv koncept majhnega kupeja, ki je s svojimi oblinami in zanimivimi detajli izzval veliko odobravanje. Leta 1998 je sledila serijska različica, ki so ji nadeli ime TT. Avtomobil, katerega oblikovalec Peter Schreyer je nedavni dobitnik častnega doktorata Royal College of Art, je nemudoma postal cestna igračka za moške. Široka motorna izbira je nakup omogočila tudi tistim z manj globoko denarnico in brez športnih ambicij. Prvi TT je na trgu vztrajal kar devet let, kar je v današnji dobi veliko. Lani pa smo dočakali naslednika. Medtem, ko je bila prva oblika kar nekako futuristična in hkrati igriva, je sedanja skladnejša, bolj mišičasta in zaradi izrazitega nasledstva prve tudi manj originalna.
 |
Testni audi TT je bil odet v rdečo barvo, ki je delovala kot precej nenavadna izbira. Vajeni smo ga namreč videti srebrnega, črnega ali v novi generaciji celo belega. Kljub temu pa barva ni okrnila vtisa, da je druga generacija opazno oblikovno zrelejša od prve, čeprav nikakor ne gre zgrešiti očitnih genov. Prednji del z orjaško masko in strupenimi lučmi je poudarjeno agresiven. Z boka je opaziti prečiščeno in oblo kupejevsko obliko, z dolgo medosno razdaljo in kratkimi previsi. Kljub temu, da je TT dolg le 4,2 metra so na njem 17-palčna kolesa videti precej skromno. Nekako nežno je TT videti tudi od zadaj, saj mišičast vtis razblini veliko zadnje steklo v primerjavi z dokaj nizkim zadkom. Zato se zdi, da ga precej polepša samodejni dvig spojlerja pri hitrosti nad 120 km/h oziroma s pritiskom na gumb. Kljub temu pa je ta mali kupe nedvomno privlačen in zanimiv avtomobil, ki ga je moč brez težav prepoznati v množici in se je zelo hitro uspel prikopati do skoraj kultnega ugleda.
Notranjost
 |
Bolj kot zunanjost, ki izkazuje izrazito nasledstvo, je v drugi generaciji na privlačnosti pridobila notranjost. Saj ne, da bi bila prva slaba, a sedanja je resnično lepa, skladna in kakovostna. Ne le, da se estetsko ponavljajo okrogline zračnih rež in merilniki, temveč se zgodba okroglega nadaljuje tudi na drugih elementih. Prevladujoče mehke plastike dajejo kakovosten vtis, izdelava pa odlična. No, povsem brez pripomb ne gre. Začudila je predvsem ročica parkirne zavore, s katere se je po 11.000 km že luščila plastika. Čeprav prevladuje črnina, lepi aluminijasti detajli dajo dovolj poudarkov, da je vtis res dober. Precej velika vzvratna ogledala pa so velik plus k sicer slabši preglednosti skozi nizka okna. Problematičen je predvsem pogled na strani, kadar v križišče ne zapeljete pod pravim ampak pod ostrim kotom.
Prostornost
 |
Visoki boki in nizka stekla skupaj s športno utesnjenostjo prispevajo k vtisu varnosti in povezanosti z avtomobilom. Občutka prostora ni veliko tudi zaradi črnega stropa, ki še zmanjša občutek zračnosti. Sedeži v testnem audiju TT so bili odeti v kombinacijo usnja in alkantare. Pa kaj sedeži, dejansko gre za dva zelo dobra športna (prednja) sedeža in minijaturno maketo sedežev za njima. No, uradno je TT 2+2 kupe, kar pomeni, da boste zadaj lahko namestili dva otroka, a bolje od njiju se bo tam počutila kakšna torba.
Prtljažnik
 |
TT-ja se ne kupuje zaradi prostornosti. Niti ne zaradi predalov ali prtljažnika. Pa vendar boste našli kar nekaj odlagališč, predvsem pa zelo velika zadnja vrata preko plitkega 290-litrskega prtljažnika. Tega je moč na račun zlaganja zadnje klopi povečati do 700 litrov in v tem primeru lahko dva potnika s sabo vzameta že precej prtljage. Nenavadno pa se zdi, da je odpiranje zadnjih vrat možno le s pritiskom na gumb v notranjosti oziroma na daljinskem upravljalniku.
Ergonomija
 |
Delovno mesto voznika v audiju TT je odlično. Čeprav se usedete zelo nizko in vas objameta izrazito obrobljena sedeža, to ne pomeni, da boste sedeli neudobno. Nekoliko težavno je zaradi tega le vstopanje in izstopanje. Po Audijevi logiki zasnovana ergonomija in prilagodljiv sedežni položaj pomenita, da z upravljanjem ni težav. Vse je pri roki, volan s prirezanim spodnjim delom odlično sede v roke, gumbki na volanu za upravljanje radia so logični, dobro zasenčeni merilniki z belo-rdečo osvetlitvijo pa pregledni in estetski.
Mehanika in zmogljivosti
 |
V drugi generaciji Audijevega TT-ja osnovni motor ni več le okrasni, ampak tudi zmogljiv izdelek. Že osnovni motor, kakršen je bil v testnem primerku, je več kot dovolj močan za potrebe in užitke. Pod oznako 2,0 TFSI ga poznamo tudi iz drugih koncernskih izdelkov. Dvolitrska prostornina ob neposrednem vbrizgu in turbinskem polnilniku prinese 200 KM in 280 Nm navora. Ob manj kot 1300 kilogramih teže pa to zadošča za 240 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 6,4 sekunde. Robotizirani menjalnik z dvema sklopkama in oznako DSG se izkaže kot odlična izbira. Poleg navadnega samodejnega omogoča še športen režim ali pa ročno sekvenčno menjavanje s prestavno ročico oziroma z ročicama na volanu. V vsakem primeru iz prestave v prestavo preskakuje bliskovito hitro. Kot moteča se zna sprva izkazati občutljivost pedala za plin, s katerim je potrebno biti precej nežen. Pri vsakem malo izrazitejšem prehitevanju namreč uporabi »kick down« in prestavi v katero od prvih prestav, pa čeprav to potem pomeni že izrazito visoke vrtljaje in pravo pribijanje na sedež. Poleg odličnih zmogljivosti kaže omeniti tudi specifičen zvok, nekoliko podoben tistim iz rallye bolidov. V nizkih vrtljajih namreč slišimo rohneči bas, v visokih pa le še sikanje, kot bi motor posesal ves zrak okoli sebe. Ob upoštevanju, da je moči in navora vedno dovolj, ne glede na prestavo in vrtljaje, je na koncu pozitivno presenečenje tudi poraba. V povprečju TT-ju primerno dinamičnih voženj se je seštela na 11,6 litra. Zanimiva pa se zdita ekstrema – največja poraba na serpentinasti cesti v hrib je bila malenkost pod 15 litri, najmanjša na relacijski vožnji pa le 6,8 litra. Zato lastništvo takšnega TT-ja še ne pomeni pod nujno, da boste ogromno denarja pretopili v gorivo.
Vožnja
 |
Poleg oblike in motorja pa je tretja zlata stran audija TT še uravnanost podvozja. 200 KM za prednji pogon ni malo, sploh, če je avtomobil precej lahek. Zato je imela naprava proti zdrsu gnanih koles ob dežju veliko dela. A kljub temu je TT vedno izkazoval zgledno stabilnost. K temu je poleg nizkega težišča precej prispevalo aktivno vzmetenje Audi magnetic ride, ki je omogočalo samodejno uravnavanje ali pa športno nastavitev. Tudi slednja pa ni pomenila neprebavljivega neudobja, temveč predvsem dobro čutno podlago pod kolesi. TT se je med ovinki prebijal kot po tirnicah – natančno, stabilno in brez nagibanj karoserije. Brezhibna vodljivost je pomenila zelo dober občutek, kaj se z avtomobilom dogaja, svoje pa je dodal še neposreden krmilni mehanizem. Zato so bočne sile, ki jih morajo prenesti opore sedežev velike in verjetno večina voznikov, zaradi občutka lastne varnosti v pričakovanju »kaj bo za ovinkom«, obupa bistveno prej kot podvozje te Audijeve igrače.
Zaključek
 |
V tednu dni testa je TT na vseh področjih dokazoval svojo dodelanost. Res je bilo le malo stvari, ki bi zasenčile prijetne občutke. A na koncu mora avtomobil bodoči lastnik vendarle tudi kupiti. Pri tem pa se utegne zatakniti. Že res, da je TT lep, zmogljiv, prestižen, uživaški, a že osnovna cena modela z 2,0 TFSI motorjem znaša krepkih 39.000 €. Potem sledi še kljukanje bogatega seznama doplačil in ugotovitev, da je testni model stal skoraj 46.000 €, oziroma bivših 11. milijonov. Hja, verjetno komentar ni potreben – saj podobno kot pri pogledu ali vožnji TT-ja, večini čeljust pade do tal tudi ob ceni.
