Citroen C4 grand picasso 2,0 16v automatic exclusive

Četrtek, 15 Marec 2007
Pablo Picasso nedvomno sodi med izstopajoče umetnike, katerih ime pozna skoraj vsak zemljan. Njegova dela so daleč od običajnih, njegovi pristopi so bili drugačni od drugih. Če bi mu v avtomobilizmu iskali paralelo, bi na um verjetno prvo prišla znamka Citroen. In nič čudnega, da je ta znamka leta 1998 pokazala prototip enoprostorca, ki je v serijski izvedbi dobil ime xsara picasso. Lansko leto je prineslo imenskega naslednika, ki je na voljo v dveh oblikah – mi smo imeli priliko temeljito preizkusiti C4 grand picasso z dvolitrskim bencinskim motorjem in samodejnim menjalnikom. Picasso nas je namreč popeljal na salon v Ženevo in nazaj.
Zunanjost

Nekaj razjasnimo kar na začetku testa – C4 grand picasso naj ne bi bil naslednik nam znane xsare picasso – je namreč občutno večji, ima sedem sedežev in je tudi opazno dražji. Si pa verjetno bolj zasluži ime Picasso, saj je oblika nedvomno njegova glavna privlačnost. Pri citroenu so istega skoraj 4,6 metra dolgega enoprostorca oblikovali z zvrhano mero domiselnosti. Na tej obliki boste našli marsikaj, samo dolgočasnih potez ne. Od prednjih luči, poudarjenega znaka med njima, nenavadne spodnje linije bočnega stekla, elegantno razpotegnjene karoserije s pazljivo izbranimi kromiranimi dodatki pa vse do zadka, ki se baha z orjaškimi navpičnimi lučmi, zaradi katerih vas bodo vsi ponoči prepoznali že na daleč. Ja, pri oblikovanju zunanjosti si Citroen zasluži odlično oceno!
Notranjost

Sicer bi res lahko zgubljali še precej več besed na zunanjosti, a ker se ta seveda zrcali tudi v potniškem prostoru, bomo slednjemu namenili večjo pozornost. 2,72 metra medosne razdalje in resnično orjaške steklene površine  v notranjosti prinesejo bistveno drugačen občutek kot pri xsari picasso. Bočna stekla praktično obkrožajo avtomobil in tudi podporni stebrički so oblikovani tako, da so z vidika voznika čim tanjši. Nad glavami potnikov se je razprostirala velika doplačilna steklena streha, z električno pomičnim rolojem, pred in nad prednjima potnikoma pa res orjaško vetrobransko steklo, ki sega skoraj že nad glave in daje občutek zelo odprtega prostora. Njegovo površino lahko zastirate  pomičnima rolojema in jo tako ob sončni pripeki tudi uspešno zasenčite. Prvi vtis po vstopu v avto je torej zelo zračen in bivalen, drugi pa je seveda po Citroenovsko presenetljiv. Tudi na notranji obliki ni najti nič konvencionalnega. Od digitalnih sredinsko nameščenih merilnikov, preko ogromnega števila stikal in detajlov, predalčkov pa vse do lepo skrojenih doplačilnih usnjenih sedežev, ki imajo gotovo največje vzglavnike v zgodovini avtomobilizma. Vsaj na pogled se zdi, da je notranjost C4 lepo usklajena s futuristično zunanjostjo in kot taka vsekakor nezgrešljiva za to avantgardno znamko. Tudi kar se tiče kombinacije barv in materialov se zdi, da avtomobil deluje dovolj domiselno izdelan – zunanjo vinsko rdečo barvo je dopolnjevala črna notranjost s številnimi kromiranimi detajli. No, po mojem se bi kombinacija rdeče vinske in šampanjsko bež še bolj prilegla – če nič drugega že k francoski kulturi.
Prostornost

Oblika in še 1x oblika – to pri Citroenu obvladajo in kot pravi Francozi pač znajo šarmirati. A C4 grand picasso je vendarle enoprostorec, katerega osnovni namen je v prostornosti. Čeprav v serijski opremi nudi sedem sedežev, sta tista zadnja dva namenjena predvsem otrokom, saj tudi dostop do njiju zahteva nekaj malega telovadbe. A ker sta vključena v ceno in lepo zložljiva v dno, se ju ni za braniti. Na prednjih dveh sedežih se lepo sedi, imata tudi primerno nameščeni podpori za roke in soliden bočni oprijem. Druga sedežna vrsta nudi povprečno prostora za tri potnike. Je pa zelo fleksibilna, saj lahko sedeže vzdolžno premikate ali jim nastavljate naklon. Če jih ne potrebujete pa se enostavno zložijo v dno in v zadku pridobite velik prtljažnik.
Prtljažnik

Prtljažni prostor ob sedmih potnikih meri le 208 litrov, pri petih povsem nazaj nameščenih 576 litrov, pri le prednjih dveh potnikih pa kar 1951 litrov. V prtljažniku funkcijo lučke opravlja kar odstranljiva akumulatorska baterija, kar se zdi zelo dobra ideja. Poleg običajnega odpiranja prtljažnih vrat je moč odpirati zgolj zadnje steklo, kar pride še posebej prav, ko do vrha naložite kramo. Uporabna zadeva pa je tudi zadnje zračno vzmetenje, ki vzdržuje oddaljenost od tal, oziroma omogoča, da zadek pri natovarjanju znižate. Poleg prtljažnika drobnarije sprejema še precejšnje število predalčkov, mednje lahko štejemo tudi hladilnik v sredinski konzoli.
Ergonomija

Pa smo prišli do področja ergonomije, kjer se Citroenova avangardnost nadaljuje. Če ste vajeni vožnje premišljenih in suhoparnih avtomobilov, saj sami veste, kje jih delajo, potem se boste v C4 grand picassu zgubili. To ni avtomobil za 15 minut testne vožnje! Stikala, gumbki, ročice – hm, zdi se, da je avto, va katerem se doma počutijo piloti. No, tako hudo le ni, saj se vsega privadite po kakem dnevu uporabe. Položaj za volanom je dober, osrednje nastavljene merilnike si lahko po želji konfigurirate in izbirate tako barvo kot način njihovega izpisa. V testnem avtomobilu je bila vgrajena navigacija s telefonom in zaslončkom na hrbtiščih prednjih sedežev, v kombinaciji z brezžičnimi slušalkami. Na vrhu armaturne plošče se je nahajal izmenjevalec zgoščenk, na dnu, med sedežema pa DVD predvajalnik. Nekoč bi rekli: "Ni, da ni".  Ja, vsega je dovolj, če ne celo preveč. Ampak navsezadnje vas nihče ne sili k nakupu te opreme. Tisto osnovno za vožnjo pa boste hitro spoznali – vključno z že znanim volanom, ki ima fiksiran osrednji del in malo morje funkcij na njem.
Mehanika in zmogljivosti

Testni citroen C4 grand picasso je imel vgrajen že znan dvolitrski bencinski motor, ki premore 140 KM in 200 Nm navora. Sam po sebi se motor lepo vede in je do srednjega območja vrtljajev tudi lepo tih. A povsem neprimerna se zdi kombinacija z zgolj štiristopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ga upravljate z ročico ob volanu ali pa ročno menjate prestave z dvema manjšima ročicama za volanom - po zgledu na športne avtomobile. Čeprav tovarna obljublja 190 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 12,2 sekunde, občutka dinamičnosti ne boste doživeli,. Štiri stopnje so enostavno premalo,da bi lepo pokrile področje največjega navora. Poleg tega krmilna elektronika menjalnika ne deluje uglajeno, saj prestavlja ali prepočasi ali v neprimernem času in sunkovito. Še najlepše se odreže pri res nežnih pospeševanjih in lagodni vožnji. Zato vsekakor priporočam izbiro kakšnega drugega menjalnika. Navsezadnje precejšnja masa avtomobila, ki dovoljuje skoraj 700 kilogramov obtežbe,  le potrebuje več navora, ali pač primerneje preračunan menjalnik, Sicer prihaja do precejšnjih izgub, ki se zrcalijo pri porabi. Če ste zelo nežni, vam bo morda uspelo zlesti pod devet litrov, bistveno lažje se približate dvanajstim. A povprečje se v končni fazi ustavi pri slabih enajstih.
Vožnja

Vožnja po avtocestah in lepih podlagah je po citroenovsko udobna. Kotalni upor je odlično prefiltriran in imate občutek res udobnega premagovanja razdalj, kot bi se peljali po zračni blazini. A to le, dokler se ne pojavijo ostri robovi. Na te podvozje reagira neprijazno in pretrese živo vsebino. Če pa boste pričakovali tudi plavanje skozi ovinke se motite – picasso veliko prinese in se pri tem niti ne nagiba, zelo lepo drži tudi smerno stabilnost in se odlično počuti na avtocestah. Volanski mehanizem bi lahko sporočal še kaj več informacij s cestišča, a za enoprostorca se zdi tudi vodljivost dobra. Očitno pa lepi grand picasso ni všeč le ljudem, saj so se v testnega že naselili črički. A, da ne bo pomote – novinarski testni avtomobili živijo hitro in nemilostno življenje.
Zaključek

Z večno avantgardnim C4 grand picassojem smo se pripeljali do konca testa. Okoli 3000 prevoženih kilometrov je pustilo toliko vtisov, da se jih je zdelo kar krivično strniti na odmerjene minute. Pa vendarle lahko na koncu ugotovimo, da je citroen glede zasnove in domislic pri oblikovanju ali opremljanju na dobri stari poti. Nekaj več pozornosti pri izdelavi, malo udobnejše požiranje ostrih robov ter seveda menjalnik z vsaj eno stopnjo več – pa bi bil grand picasso res odličen avtomobil. Navsezadnje model 2,0 exclussive avtomatik sam po sebi stane 29.280 evrov, ko pa dodate še panoramsko steklo, usnje, navigacijo, paket številnih tipal in alarm, pa se cena še krepko poviša. Zato je njegova cena vsekakor bolj usklajena z imenom Picasso, kot pri predhodniku.
.