Fiat 500 1,4 16v dualogic

Petek, 16 April 2010

Fiat 500 je nedvomno eden tistih avtomobilov, ki je v tednu preizkušanja le stežka pobegnil očem mimoidočih. Pristno italijansko rdeči malček je na vsakem koraku vzbujal vidne in slišne simpatije. Na ljudi namreči deluje kot luštkan otrok, ki se mu hočeš-nočeš moraš nasmehniti.




Zunanjost

Verjetno je ni dežele pod soncem, kjer bi oblikovalci znali bolje opraviti svoje delo, kot v Italiji. Fiat 500 res ni tisto, kar v Sloveniji poimenujemo fičo, saj ni naslednik zastave 750 temveč fiata 500, ampak oba malčka sta imela podoben značaj in podobno vlogo nacionalnega prevoznega sredstva. Nostalgija, ki so jo vdahnili v poteze karoserije je zadetek v polno, sploh, če iz neskončnega seznama opcij dodate še kakšen kromirani dodatek. In izberete katero izmed rdečih ali belih barv.


Notranjost

Ravno ta barvna kombinacija, namreč rdeče-bela, je bila v testnem primeru izbrana za notranjost. Res so vse plastike trde, kar pa pri malčkih ni nič nenavadnega, a njihov videz nikakor ni poceni. Za to poskrbijo dodelane linije, barvna skladnost in številni lepi detajli, oplemeniteni s kromom. Retro videz merilnikov, stlačenih pod veliko okroglo ohišje, je posebna oblikovna pogruntavščina, saj je na zunanji strani merilnik hitrosti, malo manjši premer ima merilnik vrtljajev, na sredini pa je osrednji informacijski prikazovalnik, ki po znani Fiatovi navadi pokaže precej informacij, a na lenobno počasen način. Ob lepoti videza je pač treba sprejeti malo slabšo berljivost skale vrtljajev.


Prostornost

3,54 metra dolžine in 1,63 širine sta dimenziji mestnega malčka in temu primerno je v njem prostora za dva odrasla ter dva otroka. Dostop na prednja sedeža je lahkoten, saj imajo vrata širok kot odpiranja, za plezanje nazaj pa je potrebne nekaj spretnosti. Sedenje spredaj je žal visoko, kar ob znižanju stropa, zaradi doplačilne pomične strehe, opazno zmanjša prostor nad glavami. Po drugi strani pa ga steklena streha tudi osvetli in s tem navidezno poveča.




Prtljažnik

Položna oblika zadka je v skladu s tradicijo, manj pa razveseljuje tiste, ki jim je ključnega pomena volumen prtljažnika. Praznina za tretjimi vrati v osnovi znaša 185 litrov in ima opazno visok nakladalni rob. S podiranjem nedeljivega naslona zadnje klopi razpoložljivi volumen naraste do maksimalnih 610 litrov. Torej se boste ob povečevanju morali odreči obema potnikoma na zadnji klopi. Povrh tega položaj kovinskega hrbtišča klopi ni poravnan z dnom prtljažnika, saj tvori stopničko in naklon. Italijanske oblikovalce pa lahko pohvalimo, da so verjetno izdelali najmanjšo prtljažno poličko, kakršni se bi večina (racionalno) odrekla.


Ergonomija

Vozniku sedež nudi boljši oprijem, kot bi po videzu sklepali. Žal se za višinsko nastavljanje premika le zadnji del sedala, kar se ne zdi najboljša rešitev (v bistvu ravnate  naklon sedala). Volanski obroč ni le estetskega videza ampak je hkrati tudi lepo oprijemljiv, prestavna ročica pa blizu roki. Sprijazniti se je potrebno s precej okrnjeno preglednostjo nazaj in poličko pred sovoznikom, namesto zaprtega predala. Je pa na srečo ročaj na vratih ravno pravšen za odlaganje gsm-ov.




Mehanika in zmogljivosti

Tudi v tretjem preizkusu fiata 500 je bil vanj vgrajen 1,4-litrski bencinski štirivaljnik s 100 KM in 131 Nm največjega navora. Tokratna pridobitev je bil robotizirani petstopenjski menjalnik z oznako Dualogic, ki omogoča samodejni ali ročni način prestavljanja, s pomikom ročice naprej oziroma nazaj. Motor skupaj z menjalnikom krepko spreminja svoj značaj, odvisno ali imate vklopljen ali izklopljen gumbek z napisom sport. Ob izklopljenem je menjalnik zelo počasen, včasih zmeden in živa vsebina ob prestavljanju vidno pokimava, motor pa deluje povsem nesmiselno umetno zadušen, kot bi imel le kakšnih 60 KM. Povsem drugače je ob vklopljenem športnem režimu. Takrat je menjalnik opazno hitrejši, v primernem času prestavlja navzdol in pusti, da se motor zavrti do rdečega polja. Sam motor pa takrat res pokaže svoje italijanske konjiče, ki so v nizkih vrtljajih še nekoliko lenobni, v zgornji polovici pa izkazujejo izrazito veselje do dela.

Zdi se, da je gumbek nepotreben – to je namreč tisti pravi način delovanja. Še kanček bolje je, kadar voznik sam prevzame prestavljanje, takrat oživijo čustva. Ne le športen zvok, ki spominja na stare športne fiate, temveč odlično pretikanje navzdol z vmesnim plinom in rohnenjem iz izpušne cevi morajo narisati nasmeh na usta. Fiat 500 je lahko na takšen način zelo hiter, odziven, igriv in neverjetno uživaški, čeprav 185 km/h najvišje hitrosti in pospešek do 100 km/h v 10,5 sekunde morda tega ne izražata. Najbolje se izkaže na podeželskih cestah, saj mu na avtocesti zmanjka šesta prestava in temperamentni zvok postane lahko tudi moteč. Zdi se, da je menjalnik ob vsej preprostosti delovanja lahko dober sopotnik, če le ne izklapljate gumba sport, saj vozniku dovoljuje dosti svobode, napak ne dovoljuje, na nesmisle pa opozori s piskom in izpisom na prikazovalniku. Priročno bi bilo, če bi imel dodan še položaj P – za parkiranje, pokrovček rezervoarja za gorivo pa se bi lahko odpiral brez posega ključa. Porabe na testu so se gibale od minimalnih 6,1 do maksimalnih 9,6. Povprečje, ob prepričevanju, da se je treba včasih obvladovati, čeprav težko, je znašalo spodobnih 7,7.


Vožnja

Fiat 500 tehta manj kot 1000 kilogramov, a občutek, ki ga daje je zelo masiven, kit bi bil izklesan iz enega bloka, saj se že vrata zapirajo s čvrstim zvokom, podobno pa je tudi pri vožnji na slabših podlagah. Tam se negativno izkaže precej trdo podvozje in kratka medosna razdalja, zaradi katere vsa živa vsebina poskakuje do stropa, ampak to simpatij ne zmanjšuje. Toliko bolje se je s tem malčkom zapeljati na zavite ceste, kjer deluje lepo okreten, stabilen in natančno vodljiv, pravzaprav igriv. V programu sport je volan primerno trd da daje vozniku dobre občutke, žal pa močnejši motor s sabo prinese tudi povečanje kroga obračanja, ki poslabša mestna manevriranja.


Zaključek

Različica fiata 500 z oznako 1,4 16v pop stane 13.600 €, saj to označuje najmočnejši motor in osnovno, a vseeno bogato opremo, ki vsebuje 5 zračnih blazin, ESP, ABS, pomoč pri speljevanju v klanec, elektrifikacijo stekel, ogledal in zaklepanja, je imel testni model še 15 dodatnih postavk iz bogatega seznama doplačil, ki omogoča skoraj neskončno individualizacijo opreme. Od tega so že samodejni menjalnik, samodejna klimatska naprava in električno pomično stekleno okno prispevali tri tisočake. To je vozilo podražilo za skoraj 5000 €, na skupno 18.550 €, pri čemer bi bila verjetno ugodnejša možnost izbira bolj bogatega paketa in manjšega števila doplačil. A kakorkoli že – fiat 500 še zdaleč ni racionalni nakup. To je avtomobil, ki ima več kot večina drugih. Ni najboljši, ni najlepši ali najhitrejši. Ima pa zelo izrazit in simpatičen značaj, kakršnega je prava umetnost vgraditi v kup pločevine in plastike.