Mazda BT-50 RC 4x4 GT

Torek, 25 December 2007
Ob oznaki BT-50 utegne marsikdo pomisliti na nekdanji uspešni športni moped znamke Tomos. No, seveda se mi nismo vozili z mopedi, ampak je ta oznaka pomenila avtomobil. Gre namreč za Mazdin pick-up, ki je nasledil uspešni model B 2500. Testna različica je sodila v sredino ponudbe med dolgo in kratko kabino, zaradi česar so ji namenili še poimenovanje »freestyle cab« ter dodali GT za dober paket opreme. Skratka dobro opremljeni japonski terenec s tovornim kesonom in možnostjo prevažanja štirih oseb.

Mazdina zgodovina izdelave pick-upov sega že v leto 1961, ko so naredili model B1500. Od osemdesetih dalje smo bili vajeni oznake B2500, sedaj pa je na vrsti BT-50. Kljub bogati tradiciji v tem segmentu pa je tudi Mazda začutila, da so danes za ta vozila nekoliko drugačni časi. Ljudje jih namreč ne kupujejo le za službo in dostavo ampak jih vedno pogosteje koristijo tudi v privatne namene. Morda po zgledu na ameriške rančerje, so pick-upi postali tudi nekakšen simbol aktivnega, avanturističnega življenja. Temu ustrezno postajajo zunanjosti vedno sodobnejše, notranjosti pa vedno bližje navadnim osebnim avtomobilom.


Zunanjost

Mazda BT-50 je tako pridobila sodobnejšo obliko, ki jo zaznamuje nov prednji del, z značilno petkotno masko, poudarjenimi blatniki, zaščitami podvozja in višjim tovornim prostorom. Oprema GT je prispevala še izrazite pragove za lažji vstop in 16-palčna kolesa. Dvobarvno modro-sivo karoserijo avtomobila, ki zaradi svojih dimenzij že sam po sebi deluje postavljaško, so dopolnila še velika kromirana ogledala in zajetna maska. Če je že s strani in spredaj delovala sodobno, pa je od zadaj bila BT-50 zaradi tovornjaškega odbijača videti precej žalostno. Tudi linije preloma med obema barvama so se na obeh straneh kesona razhajale. A medtem, ko te malenkosti ne bo opazil vsak, bodo prej v oči padla lepa platišča. Strnjeno v zunanji vtis bi sicer rekli, da je Mazdin pick-up opazno napredoval, a napram ostalim živahno oblikovanim modelom zoom-zoom generacije vendarle deluje nekoliko neizrazit.


Notranjost

Krepko večji napredek kot zunanjost je naredila potniška kabina, ki deluje že povsem podobna osebnim avtomobilom in ob pogledu na sredinsko konzolo ter merilnike tudi dovolj značilno Mazdino. Linije seveda ostajajo stroge in brez nepotrebnih oblin ter okraskov, a vtis je urejen in prijeten. Vstop v kabino poteka skozi krilna vrata, ki spominjajo na tista v športni sestri RX-8. Domislica se zdi oblikovno zanimiva čeprav marsikdo sploh ne opazi, da ima ta avto štiri vrata.


Prostornost

Čeprav zajeten prag, z videzom velike jeklene stopničke kar nekako čudno štrli izpod kabine, je po njegovi zaslugi vstop v avtomobil precej lahkoten. Na prednjih sedežih najdeta voznik in sovoznik zvrhano mero prostora. Precej bolj okorno je sedenje na zasilni zadnji klopi, ki ima preko dna in na hrbet nameščene blazine za dve osebi. Čeprav prostorsko ni takšne krize, da bi nekoliko sključnjeno ne mogli sedeti dve odrasli osebi, pa je daljša vožnja vendarle nelagodna. Navsezadnje za ta dva potnika ne poskrbita vzglavnika ampak imata za sabo kar steklo. Vendarle pa kot takšna srednja možnost utegne marsikakšnemu podjetniku pomagati, da poleg tovora kdaj prepelje še kakšnega delavca.


Prtljažnik (keson)

In seveda, če sem omenil tovor. Tovorni prostor je seveda bistvo teh vozil, ki smo se jih nekako nalezli iz Amerike in za katera še vedno marsikdo ne vidi potrebe. Tovorni prostor v BT-50 ima dvojne stranice, žlebove na dnu in vdelana pritrdišča za pregrade. Dokupiti je moč številne pripomočke za tovorni prostor med drugim tudi tri različne pokrove. V našem primeru je bil za doplačilo vgrajen drsni rolo z možnostjo zaklepanja, ki je ščitil tovor pred pogledi in dežjem. Je pa res, da je njegovo samodejno navijanje občasno delovalo precej zatikajoče. Masivna loputa za dostop v tovorni prostor prenese visoko obremenitev in je robustno izdelana. Celotna nosilnost mazde BT-50 s štirikolesnim pogonom znaša 1,2 tone, vlečna masa pa kar okrogle tri tone. Če pa smo še malo malenkostni, pa naj omenim, da je kar nekaj prostorčkov in odlagališč razpršenih po kabini. Tako je predal pred sovoznikom sicer dokaj cenenega videza, a velik in s ključavnico, uporabnejša odlagališča pa so še v vratih, na medsedežni konzoli in pod sredinskim rokonaslonom.


Ergonomija

Na področju ergonomije in upravljanja vozila velja omeniti že precej limuzinsko sedenje in prijetno počutje potnikov ter dobro preglednost na vse potrebne elemente. Med opazke, ki niso najbolj všečne bi uvrstil trd naslon za roke med sedežema in na vratih ter odsev osvetlitve armaturne plošče v navpičnem zadnjem steklu. Prav pa bi prišel še naslon za voznikovo levo nogo, ki mora tako počivati kar na izboklini blatnika. A seveda se s tem spuščam že v področje osebnih avtomobilov, čeprav se je tem v novi generaciji Mazda s pick-upi že zelo približala.


Mehanika in zmogljivosti

Pod velik motorni pokrov testne mazde BT-50 je bil vgrajen 2-5 litrski turbodizel, ki po zaslugi štirivenstilke tehnike, vbrizga preko skupnega voda in turbine s spremenljivo geometrijo lopatic premore 34 KM več moči in 64 Nm več navora kot predhodnica. Skupna moč tako znaša 143 KM , navor pa 330 Nm pri 1800 vrtljajih. Medtem, ko motor mrzel opazno dizelsko klepeče, postane ogret že prav lepo zadušen. K hitremu ogrevanju mu pomaga stikalo za vklop električnega grelca motorja, zaradi česar lahko kmalu postane topla tudi potniška kabina. Motor mirno in kultivirano vleče vse od 1800 vrtljajev dalje in se brez težav zvezno zavrti do rdečega polja. Pri tem na cestah deluje suveren tudi če se v njem peljejo štirje potniki z nekaj tovora na zadku. Najvišja hitrost naj bi znašala 158 km/h, pospešek do 100 km/h pa 12,5 sekunde. Pri tem velja omeniti, da deluje BT-50 prav živahen in zvočno prijetno izoliran avtomobil tudi pri avtocestnih hitrostih. Petstopenjski ročni menjalnik je seveda povezan z dokaj dolgo a prijetno lahko in spodobno natančno prestavno ročico. Ob njej se nahaja še ročica za preklop med zadnjim in štirikolesnim pogonom ter kratko ali daljšo stopnjo prenosa. Ob preklopu na štirikolesni pogon se samodejno vklopi tudi zapora zadnjega diferenciala, ki jo lahko imamo vklopljeno tudi pri zgolj zadnjem pogonu, ali pa jo izklopimo s pritiskom na stikalo. BT-50 tako omogoča široke možnosti uporabe, ki pomenijo tudi raznovrstno porabo. Ta je na testu segala med 8,9 in 10,5 lira, povprečje pa se je ustavilo dva deci pod desetimi.


Vožnja

Vožnja z Mazdinim pick-upom BT-50 je prijetna in dovolj udobna, kakor dolgo ostanemo na cesti brez ostrih robov. Če smo polno otovorjeni lepo prebavi tudi neravnine na slabši podlagi, ob praznem zadnjem delu pa se le pozna, da tam za vzmetenje skrbijo listnate vzmeti, zaradi česat prazen zadek kar poskakuje preko lukenj. Še posebej je treba biti na to pozoren pri vklopljenem le zadnjem pogonu in na spolzki cesti, kjer zna ob bolj izrazito pohojenem plinu zadek še vedno pokazati radoživo vrtenje koles v prazno. Načeloma je občutek pod volanom za tovrstna vozila dober, a zavedati se je treba, da imajo kar vsa po vrsti precej posreden volan. 13,6 metra obračalnega kroga in 4 vrtljaji od ene do druge točke pa pomenijo še precej dela z rokami. V celoti gledano pa je vožnja presenetljivo prijetna in udobna, kar jo opazno oddaljuje od predhodnika in s tem od strogo poslovne – tovorne uporabe.


Zaključek

Mazdin pick-up BT-50 se na koncu koncev izkaže kot dober naslednik modela B2500. Seveda bi, kljub nastopaškemu videzu, nekaj več domiselnosti pri oblikovanju ne škodilo. Morda tudi kakšen poseben detajl v notranjosti? A bistvo mazde BT-50 je njena uporabnost, največja nosilnost in prijetna voznost. Če si jo omislite v štirikolesno gnani izvedbi, s srednje dolgo kabino in najbogatejšim nivojem opreme GT, potem bodo prodajalci od vas pričakovali skoraj okroglih 25.000 evrov.