Muransko steklo, ki izvira iz otočka poleg Benetk, je znano širom po svetu. Precej manj znan, a podobno poseben, je Nissanov urbani športni terenec (SUV) Murano, ki je po otočku dobil ime. Tako z obliko kot z mehaniko odstopa od večine konkurence, saj nudi le en motor in menjalnik ter dva, v vsakem primeru bogata paketa opreme. Naš testni je predstavljal vrh ponudbe.
Zunanjost
Nissan murano je bil v svoji prvi generaciji izrazit posebnež, saj je bila njegova oblika napredna, dinamična in izrazito prepoznavna. Drugo generacijo murana so v Ameriki predstavili leta 2007, na naša tla pa je zapeljala konec lanskega leta. Podobno kot v prvi izdaji, tudi tokrat nissan murano vizuelno izstopa. Še posebej markanten je ošiljen prednji del, z orjaško nazobčano kromirano masko in nenavadnimi lučmi. S strani je skladno oblikovan in še najbolj podoben predhodniku. Opaziti je lepe strešne letve, kromirane poudarke na pragovih, 18-palčna lita platišča s krepko mesnatimi pnevmatikami, precej položno prednje steklo in padajoč pokrov motorja. Še najbolj so oblikovalci lenarili pri snovanju zadka, ki je videti kot povečana kopija qashqaja, a po zaslugi nekoliko bolj poudarjenih bokov ter dvojne izpušne cevi oznanja prisotnost močne konjenice. Čeprav karoserija tega SUVja nima zaščit za slabe terene pa je na praske pripravljen muranov vrhnji sloj barve, saj poleg prozornega laka vsebuje tudi posebno smolo, ki se pod vplivom temperature razleze in pokrije manjšo nepravilnost v laku.
Notranjost
Večji napredek kot zunanjost je v drugi generaciji Nissanovega murana naredila notranjost, ki je oblikovno precej elegantnejša in bolj sodobna. V testnem primeru se je zunanja črna nadaljevala tudi na plastiki in usnju v notranjosti. Za poživitev so poskrbeli kromirani detajli in imitacije aluminija, ki bi lahko bile videti bolj pristne če ne že res aluminijaste. Kljub temu, da sta dizajn ter izbor materialov naredila velik korak naprej in tudi izdelava deluje dobra, bi si želel še manj svetleče plastike. Okolica merilnikov deluje dinamično, sredinska konzola in greben med prednjima sedežema pa urejeno in poudarjeno elegantno.
Prostornost
Ob 4,8 metra dolžine in skoraj 1,8 metra širine, se ni treba čuditi, da je prostora v nissanu muranu dovolj. Poleg tega k prijetnemu občutku prispeva Bose ozvočenje z 11zvočniki ter velika steklena streha, katere prednji del je električno dvižen in pomičen. Vzdolžnega prostora je dovolj, zadnja klop pa nudi tudi nastavljanje naklona naslonjal. Ob tovrstnem poudarjanju udobja začudi odsotnost nastavljivih zračnih rež za zadnje potnike. Število odlagališč je povprečno, zmotijo pa majhni predali v vratih.
Prtljažnik
Zlaganje naslonjal zadnje klopi je moč sprožiti kar iz prtljažnika, kar skromno, plitvo in le 438-litrsko prostornino poveča do 877 litrov. Čeprav ta podatka ob velikih zunanjih dimenzijah ne navdušujeta, je toliko bolj razveseljivo udobje dostopa in povečevanja prtljažnika. Podrta naslona zadnjih sedežev namreč nazaj v pokončni položaj postavite s pritiskom na gumb, ki sproži električni pomik. Elektrika streže tudi odpiranju in zapiranju prtljažnih vrat, ki ob pomiku spuščajo nadležno piskajoči opozorilni zvok. Začuda si oblikovalci murana niso omislili še kakšnega lepšega ali kakorkoli tehnično naprednejšega roloja.
Ergonomija
V nissanu muranu se sedi precej visoko, kot se za SUVje pač spodobi, a položaj je dober. Sedeži so res obilni in nadvse udobni. Za prednja dva poskrbijo električni pomiki, ogrevanje pa je poleg prednjih namenjeno tudi zadnjima stranskima potnikoma. Pri parkiranju pogledu v ogledala pomagata dve kameri, ki prikazujeta situacijo za vozilom in na sprednjem delu desnega boka. Na vrhu armaturne plošče kraljuje velik barvni prikazovalnik. Z multimedijo upravlja osrednji multifunkcijski gumb, za tempomat, radio in telefon pa lahko poskrbimo kar preko volanskega obroča. Položna namestitev vrhnjih gumbov na sredinski konzoli pa se zdi rahlo odročna. Merilniki so bogato oranžno-belo osvetljeni, manjša prikazovalnika pa izpisujeta podatke kilometrov in potovalnega računalnika, ki ga je nerodno upravljati z gumbkom na obrobju merilnikov. Poleg te namestitve začudi tudi preveč preprost videz stikal za pomik elektrificiranih stekel in samodejni pomik le za voznikovo okno.
Mehanika in zmogljivosti
Tako za odklepanje murana kot za zagon njegovega motorja lahko imate ključ kar v žepu. Pritisk na gumb sproži skoraj neslišno predenje 3,5-litrskega šestvaljnika, ki je v osnovi enak tistemu v prejšnjem modelu. V drugi generaciji je muranov motor pridobil dodatnih 22 KM, kar pomeni skupno največjo moč 256 KM in največji navor 334 Nm. Motor je v prostem teku praktično neslišen, s svojo kultiviranostjo pa navdušuje tudi sicer, saj nikoli ne uspe priti do motečih decibelov. Povezan je z brezstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki omogoča tudi ročno izbiranje šestih prednastavljenih prestav. Kombinacija motorja in menjalnika le še podkrepi udoben značaj vozila, saj so pospeševanja povsem zvezna in zaradi tega po občutku nič kaj »pribijajoča«, čeprav tovarna obljublja 8 sekundni pospešek od 0-100 km/h. Nissan murano naj bi dosegel 210 km/h, pri čemer z naraščanjem hitrosti prej do ušes prileze piš ob zadnjem delu vozila, kot pa hrup motorja. Ta je še najbolj slišen, ko krepko pohodite pedal plina in menjalnik za pospeševanje poskrbi z delovanje motorja v visokih vrtljajih. Celotna kombinacija motorja in menjalnika omogoča zelo tiha, uglajena in udobna potovanja, saj kljub dinamiki videza nikakor ne sili k agresivni vožnji. V primeru, če vas ta vendarle popade, ali, če se odločite za plezanje po hribovitih področjih, lahko računate s povprečnimi porabami vse do 17 litrov ali še kaj več. Pri nežnih stopalih se vam bo uspelo približati desetim litrom, a porabo kaj prida pod to mejo, kljub tovarniškim obljubam le ne pričakujte. Testno povprečje je namreč znašalo 13,4 litra.
Vožnja
Kot sem že omenil, je nissan murano posajen na 18-palčna platišča, ki so obuta v precej visoke pnevmatike. To skupaj z mehko nastavljenim vzmetenjem daje občutek izrednega udobja, saj se pri vožnji po lepi podlagi zdi, da ta SUV dobesedno lebdi nad njo. Šele prehod na slabše urejena cestišča prenese udarce v notranjost, a tudi v tem primeru ne grobo. Podobno kot pri qashqaju na luknjah v ovinku prej poskoči zadek, a stabilnost pri tem ni ogrožena, čeprav je krmilni mehanizem kar premehek. Pri krmarjenju med ovinki murano ne skriva velike mase in se izraziteje nagiba, a kljub temu ostaja dolgo časa nevtralen. K temu pripomore tudi štirikolesni pogon All mode, ki ga lahko s pritiskom na gumb zaklenemo v razmerju 50-50 in premagamo tudi kakšen predel s slabšim oprijemom. To pa je nekako največ terenskega kar bi od lastnikov tovrstnega SUVja pričakoval.
Zaključek
Nissan murano je tudi v drugi generaciji predvsem udoben, eleganten in atraktiven posebnež, za tiste, ki se ne želijo skrivati pred pogledi. Glede na to, da nudi le en bencinski motor, en menjalnik in dve bogato založeni stopnji opreme, nikoli ne pomeni izbiro za skopuhe, ki bi radi bili vpadljivi le navzven. Testni primer murana je namreč z oznako Premium vseboval praktično vse, kar srce poželi. Ob tem pa se tudi skoraj okroglih 54 tisočakov sploh ne sliši kot pretirana cena.
Besedilo in fotografije: Aleksander Praper
Pomoč pri fotografiranju: Peter Mavrič