Concorso d'Eleganza Villa d'Este 2018 - “Hollywood on the Lake”

Aleksander Praper Torek, 19 Junij 2018

Obrežje jezera Como, ki leži na severu Italije, tik ob Švici, je posejano s pravljično lepimi vilami, kot sta prestižni hotel Villa d'Este ter bližnja Villa Erba. Ta dva zgodovinska objekta vsako leto gostita eno najbolj prestižnih avtomobilskih prireditev – Concorso d'Eleganza Villa d'Este. Nekoč, v prvi tretjini 20 stoletja, so se tam prvič pričeli zbirati aristokratski lastniki najbolj elegantnih avtomobilov. Imeti pred 80 ali 90 leti avtomobil, je bilo redko. Imeti bugattije, rolls-royce, alfe, duesenberge… pa je pomenilo višek bogastva. Tako je tudi danes. Ti avtomobili so vredni več kot hiše, nekateri več kot celoletni proračuni občin, najbolj redki pa so praktično neprecenljivi. Eden redkih krajev, kjer lahko takšne avtomobile vidite »v živo« je prav Cernobbio.

Ekskluzivnega dogodka, katerega tematika je bila letos “Hollywood on the Lake” (Hollywood na jezeru), sem se udeležil že sedmič. Tokrat mi organizator BMW Group ni odobril akreditacije za prvi dan, ko razstava poteka pri sveže obnovljeni vili d'Este v zaprtem krogu razstavljavcev, povabljenih gostov in medijev. Z žalostjo sem se zavedal, da je le obisk obeh dveh dni lani omogočil celovit prikaz te prireditve, kakor ste ga bili deležni v 57. številki. Povrh pa mi je bilo že v naprej jasno, da bo med 8000 obiskovalci, ki si ogledujejo 55 avtomobilov, težko narediti dobre fotografije, saj biti novinar v tem primeru ni prav nobena prednost. Kakor koli že razočaran nad omejenimi možnostmi in ukinitvijo pregledne brošure vozil za novinarje, sem se vseeno veselil ponovnega obiska enega meni najljubših dogodkov, ki je sicer odlično organiziran. Za samo pripravo in izvedbo namreč poskrbi kar 350 oseb iz 20 podjetij, sceno in vse potrebno za dogodek pa pripeljejo z 58 polno naloženimi tovornjaki. Vso to očem skrito ozadje se na koncu strne v dvodnevno razstavo z izborom izjemnih vozil na eni najlepših lokacij. Prav zaradi tega je Concorso d'Eleganza Villa d'Este prireditev, ki naj bi jo poznal vsak pravi ljubitelj starodobnikov.

Bodisi na Concorso vstopite kot novinar ali obiskovalec, prvi postanek je v lepo urejeni stavbi, kjer po nakupu karte prikorakate v razstavni paviljon. Tam Skupina BMW tradicionalno pripravi tematsko razstavo – tokrat namenjeno avtomobilom in motociklom znamk BMW, Mini in Rolls-Royce, ki so nastopali v pomembnih filmih. Zato so jo poimenovali 'Filmski avtomobili in motocikli'. Za ljubitelje starodobnikov sta bila najbolj zanimiva mini gospoda Fižolčka (Mr. Bean) ter eksotični BMW Z8, ki ga je vozil James Bond. Po sprehodu med avtomobilskimi filmskimi zvezdami je sledil prihod v park. Pokrita lesena promenada je že osmič gostila starodobne motocikle, ki so se za nagrade potegovali v izboru Concorso di Motociclette, v kategorijah: Zlata leta za ameriške motocikle; Luksuz na treh kolesih: motocikli s prikolicami iz dvajsetih in tridesetih let; Nove ideje za petdeseta leta, Zmagovalni italijanski enosedi: 250-kubični motocikli za velike nagrade, Nove preobleke britanskih in nemških motociklov. Skupaj je bilo razstavljenih 30 motociklov, izdelanih med leti 1907 in 1969 v 25 različnih podjetjih. Pogled v prihodnost pa je prikazovalo še pet konceptov.  Bodisi na Concorso vstopite kot novinar ali obiskovalec, prvi postanek je v lepo urejeni stavbi, kjer po nakupu karte prikorakate v razstavni paviljon. Tam Skupina BMW tradicionalno pripravi tematsko razstavo – tokrat namenjeno avtomobilom in motociklom znamk BMW, Mini in Rolls-Royce, ki so nastopali v pomembnih filmih. Zato so jo poimenovali 'Filmski avtomobili in motocikli'. Za ljubitelje starodobnikov sta bila najbolj zanimiva mini gospoda Fižolčka (Mr. Bean) ter eksotični BMW Z8, ki ga je vozil James Bond. Po sprehodu med avtomobilskimi filmskimi zvezdami je sledil prihod v park. Pokrita lesena promenada je že osmič gostila starodobne motocikle, ki so se za nagrade potegovali v izboru Concorso di Motociclette, v kategorijah: Zlata leta za ameriške motocikle; Luksuz na treh kolesih: motocikli s prikolicami iz dvajsetih in tridesetih let; Nove ideje za petdeseta leta, Zmagovalni italijanski enosedi: 250-kubični motocikli za velike nagrade, Nove preobleke britanskih in nemških motociklov. Skupaj je bilo razstavljenih 30 motociklov, izdelanih med leti 1907 in 1969 v 25 različnih podjetjih. Pogled v prihodnost pa je prikazovalo še pet konceptov.

Sprehodil sem se mimo starodobnih BMW-jev, ki so predstavljali del tradicije te znamke. Le nekaj sekund hoje je bilo potrebnih, da se je pred mano razprl pogled na jezero Como, ob katerem je bilo razporejenih 55 avtomobilov, urejenih glede na vsako leto drugačne kategorije oziroma tematike. Avtomobile so pripeljali lastniki iz 15 držav, skupna starost avtomobilov je znašala kar 3506 let (povprečno 63,7), skupna moč njihovih motorjev pa 9509 KM (povprečno 172,9 KM). Bolj kot suhoparna statistika so domišljijo izkazovala imena posameznih kategorij: Titani: umazanija, prah in nevarnost (1900 – 1939); Od Manhattna do Mayfaira: Zlata doba avtomobilskega razkošja (1918 – 1939); Oblikovani z vetrom: veliki potovalniki dobe art deco (1925-1940); Novi svet, nove ideje: Zgodba GT-jev (1945 – 1965); Hitrost se sreča s stilom: razcvet športnih in dirkalnih avtomobilov (1950 – 1970); Ko je bil seks varen in dirkanje nevarno: Formula 1! (1950 – 1988); Hollywood na jezeru: zvezde srebrnih ekranov (1920 – 1930) in Perfektno ohranjeni: avtomobilska arheologija (1900 – 1980).

Ob misli, da gre za izredno redke avtomobile in milijonske vrednosti, bi si marsikdo predstavljal, da je takšna razstava v kakšnem sterilnem, s kamerami in varnostniki varovanem muzeju, kjer so avtomobili ograjeni in odstranjeni od publike, lastniki pa se šopirijo v črnih Armanijevih oblekah. A ni tako. V Italiji, Angliji., Švici in Ameriki, kjer potekajo primerljivi dogodki, je vzdušje izjemno sproščeno, saj tudi s tem posnema nekdanje čase, ko je na ta dogodek imela dostop res le bogata smetana in se ni bilo bati nekulturnih ali kakor koli drugače težavnih obiskovalcev. Tako so tudi v današnjem času avtomobili enostavno razporejeni po parku Ville d'Este, pod milim nebom, večinoma neograjeni, vsekakor pa brez varnostnikov ali našopirjenih lastnikov. Na travi so namreč razpršeni ležalniki in sproščeno oblečeni lastniki ali lastnice (praviloma pokriti s klobučki) zleknjeni opazujejo mimoidoče, komentirajo svoje avtomobile in brez težav odgovarjajo na vprašanja. Večina jih ima dovolj denarja, da bi marsikakšnega novodobnega povzpetnika kupila z avti, hišami in podjetjem vred, a tega ne kažejo. Ko si dovolj samozavesten, tega ne rabiš več poudarjati in vzdušje na takšni prireditvi je res prijetno. Vsak avtomobil ali motocikel ima svojo zgodbo in lastniki jo radi povedo.

Po ogledovanju vozil lahko publika odda svoje glasove, nato sledi javna predstavitev vozil pred posebno tribuno. To delo že od leta 2000 opravi poznavalec, novinar in avtomobilski zbiratelj Simon Kidston. Na nasprotni strani občinstva pa avtomobile še enkrat budno opazuje žirija, ki jo sestavljajo zelo ugledni stalni člani Lorenzo Ramaciotti, Ian Cameron, Winston Goodfellow, Harm Lagaaij, Adolfo Orsi, Stefano Pasini, Patrick le Quément ter J. Philip Rathgen. Vsako leto se jim pridruži še častna žirija, v katero so letos bili povabljeni  Lapo Edvard Elkann, Sir Jonathan Paul “Jony” Ive, Yasmin Le Bon ter Quirina Louwman. V času prevoza avtomobilov proti odru, je redka prilika za kakšno dobro fotografijo, brez živega zidu obiskovalcev. To so tudi posebni trenutki, ko zarohnijo 50 in več let stari motorji in te lepe stare skulpture na kolesih oživijo ter se po peščeni stezi popeljejo med občudovalci. Če kdaj, potem na takšni prireditvi vidimo, kako zvok vpliva na ljudi. Vsakič znova, ko lastniki zaženejo motorje, obiskovalci dobesedno tečejo v smeri zvoka, da bi videli kateri avtomobil tako rohni. Športni modeli so zelo glasni, velike limuzine pa so praviloma (kljub starosti) skoraj neslišne. V primerjavi s tem rohnenjem proti odru povsem neopazno pripeljejo konceptni avtomobili, ki so vedno pogosteje na električen pogon. Od leta 2002 je tudi tekmovanje za najlepša konceptna vozila del Concorsa, saj pogled v prihodnost predstavlja zanimiv kontrast preteklosti.

Tako kot na vseh tekmovanjih tudi na Concorsu ne more zmagati vsak in kljub brez izjeme odličnim avtomobilom nagrade poberejo res izjemni primerki. Letos so to bili italijanski avtomobili znamk Alfa Romeo, Ferrari, Lancia ter SCAT. Čudovito pristno ohranjen in kočiji podoben SCAT, iz zbirke Corrada Lopresta, je bil videti kot okoren dinozaver med ostalimi avtomobili. Pri vrtenju volana je Corradovem sinu moral pomagal še sovoznik. Čisto nasprotje je bila razpotegnjena lancia astura, ki je pritegnila poglede s prečiščeno eleganco. Izrazito športen ferrari 335 sport spider je skozi delno prozoren dolg prednji del razkazoval lep V12 motor. Publiki in žiriji je srce ukradla mišičasta in glasno rohneča alfa 33 stradale, ki je osvojila tri pokale. Pravi šok pa je občinstvu priredil futuristično nizek in klinast, a povsem vozen ter uporaben prototip lancie stratos, ki je večini dal misliti, kako napredno obliko je leta 1970 predvidel Bertone  in z njo vplival na večino športnih avtomobilov tiste dobe. V primerjavi s to drznostjo je bil nagrajeni Ferrarijev prototip SP38 videti povsem vsakodnevno. A če že govorimo o eleganci, bi si po mojem mnenju zmago bolj zaslužil aston martinu podoben genessis essentia ali mazda vision coupe.

Po podelitvi priznanj pa se dogodek tudi zelo hitro konča. Vrhunec je hkrati tudi konec in celodnevno umirjeno vzdušje je pretrgano zelo na hitro – verjetno pri redkih zaradi veselja, pri večini zaradi razočaranja? Obiskovalci pa so le težko razočarani, saj ta prireditev vsako leto znova pusti neizbrisen vtis popotovanja v neko drugo dobo s strastjo prepojenega avtomobilizma, ki se z prihodom digitalizacije očitno končuje.Po podelitvi priznanj pa se dogodek tudi zelo hitro konča. Vrhunec je hkrati tudi konec in celodnevno umirjeno vzdušje je pretrgano zelo na hitro – verjetno pri redkih zaradi veselja, pri večini zaradi razočaranja? Obiskovalci pa so le težko razočarani, saj ta prireditev vsako leto znova pusti neizbrisen vtis popotovanja v neko drugo dobo s strastjo prepojenega avtomobilizma, ki se z prihodom digitalizacije očitno končuje.

Besedilo in fotografije: Aleksander Praper, Avtovizije

Zahvaljujem se podjetju Avto Triglav, d.o.o., za izposojo avtomobila Fiat Tipo ter podjetju FSOR, servis vozil in restavratorstvo starodobnikov, za podporo.

Povzetek rezultatov:

Avtomobili:

  • Pokal BMW Group za najboljše vozilo razstave po izboru žirije: Ferrari 335 Sport, Spider, Scaglietti, 1958
  • Zlati pokal za najboljše vozilo razstave po izboru ljudstva: Alfa Romeo 33/2 Stradale, Coupé, Scaglione, 1968
  • Nagrada FIVA v okviru UNESCO-vega leta svetovne avtomobilske dediščine, za najbolje ohranjeno vozilo: SCAT, 25/35 HP, Landaulet, SCAT, 1913
  • Pokal FIVA, za najbolje ohranjeno predvojno vozilo: Lancia Astura Serie III, Cabriolet, Pinin Farina, 1936
  • Pokal ASI, za najbolje ohranjeno povojno vozilo: Alfa Romeo 33/2 Stradale, Coupé, Scaglione, 1968
  • Pokal BMW Group Italija, po izboru ljudstva: Alfa Romeo 33/2 Stradale, Coupé, Scaglione, 1968
  • Pokal BMW Group po izboru mladih obiskovalcev (do 16 let): Lancia Stratos, Coupé, Bertone, 1970
  • Oblikovalska nagrada za koncepte in prototipe po izboru ljudstva: Ferrari SP38, Coupé

Motocikli: 

  • Pokal BMW Group za najboljši motocikel razstave po izboru žirije: Moto Major, 1948
  • Pokal Vila Erba za najboljši motocikel razstave po izboru ljudstva: Brough Superior, SS80, 1939
  • Posebna nagrada žirije: Indian, Twin-Cylinder, 1907