Ford ranger wildtrak

Četrtek, 11 September 2008
Kako zelo izginjajo meje med avtomobilskimi razredi nam je verjetno že vsem jasno. Pojavljajo se razni križanci in posebni modeli, individualizacija je poleg ekologije glavni trend pri razvoju avtomobilov. Zato ni čudno, da se vedno pogosteje znotraj posameznih modelov pojavljajo še posebne serije. Če bi rekli, da je Fordov ranger pač delovni pick-up, potem je ranger  XLT limited, kakršnega smo testirali pred slabim letom, že prav luksuzno elegantna izvedba. Tokrat pa smo na test dobili posebno serijo z oznako Wildtrak, ki je bila še bolj vpadljiva in bahaška – pa ne le z videzom temveč tudi zaradi močnejšega motorja.




Zunanjost

Ford ranger wildtrak trenutno zaseda vrh palete tega modela. Kljub temu, da je testni črni ranger XLT limited skupaj z usnjeno notranjostjo deloval že prav prestižno, pa je wildtrak glede videza še stopničko višje. Skupna jima je osnova karoserije, keson in tudi dvojna kabina s štirimi sedeži, a sama izvedba je precej drugačna. Wildtrak je bil odet v strupeno rdeče-oranžno kovinsko barvo, kombinirano s sivimi okrasnimi plastikami,  ki so jih razporedili po spodnjem delu karoserije, okoli izrezov za kolesa in preko zadnje luči. Nekaj veličastnosti je dodal krom na maski in kljukah ter na velikih ogledalih, ki so tokrat imela vgrajene celo smerokazalce. Estetsko so izpadli še kovinski nosilci na strehi in na robovih kesona ter lep rolo, za pokrivanje slednjega. Precej manj lepo je k vsemu temu pristajal masiven kovinski drog na zadku, ki je pač pri pick-upih najbolj standardna oblika odbijača. V tem primeru je imel vgrajene celo senzorje za parkiranje. Tudi pragova sta bila drugačna od rangerja limited, saj je kromirana drogova nadomestila zajetna stopnica, ki olajša vstopanje v kabino.


Notranjost

Barvna kombinacija zunanjosti se nadaljuje tudi v potniškem prostoru. Armaturna plošča je v osnovi enaka drugim rangerjem. V oči pa pade kombinacija črnega usnja in sive perforirane alkantare na sedežih. A to še ni vse. Zunanja oranžna barva se ponovi na šivih, na vezenem napisu Wildtrak ter kot podlaga naluknjane alkantare. To daje slutiti, da je ta ranger manj namenjen delu kot pa postavljanju. Šli so celo tako daleč, da so z oranžno obrobili še predpražnike. Notranjost je torej barvno lepo usklajena z zunanjostjo ter za tovrstna vozila prav bogatega in ne izrazito grobega videza. Plastike so seveda trde, kar je manj prijazno do okončin, a vizualni vtis je povsem drugačen od oskubljenih poltovornjakov.


Prostornost

Dvojna kabina prinaša štiri vrata in štiri sedeže. No, pravzaprav je varnostnih pasov pet, a potnik, ki bi sedel zadaj v sredini nima vzglavnika, zaradi česar bi tisto mesto lahko zasedel le otrok, ki mu že naslon brez vzglavnika sega do glave. Čeprav so zadnja vrata precej majhna v primerjavi s prednjimi pa je prostora na zadnji klopi vseeno primerno tudi za daljšo pot kot so le zasilni lokalni prevozi. Prostora bo prej zmanjkalo za glave kot za kolena, kajti visok avtomobil še ne pomeni visoke notranjosti, saj kar 25-centimetrska najmanjša oddaljenost dna avtomobila od tal odškrne tudi precej notranje višine. Razumeti je potrebno še, da skoraj 5,2 metra dolgi pick-up precej prostora namenja tovoru in se zato notranja prostornina vsaj po dolžini lahko primerja s krepko manjšimi osebnimi avtomobili. To se pozna tudi na predalčkih, ki jih je v prednjem delu potniškega prostora dosti, zadaj pa premalo. Sploh pohvalne velikosti je predal pod prednjim rokonaslonom.



Prtljažnik (keson)

Keson za kabino je načeloma enak tistemu na že preizkušenem rangerju. Dolg je 153 centimetrov, širok 145 in visok 47 centimetrov. Pokrit je z že omenjenim lepim, svetlečim rolojem, ki ga je moč zakleniti, a žal njegov stik z loputo ni dobro zatesnjen in vsaj v močnejšem dežju v keson prodre voda. Zgornji rob lepo dopolnita nosilca, ki se skladata s tistima na strehi, na dvižni zadnji stranici pa v oči pade še orjaška kromirana kljuka. Notranjost kesona je odeta v narebreno, a za hojo precej spolzko plastiko, ki pa je zaradi tega bolj odporna na odrgnine. Čeprav se zdi glede funkcionalnosti nepotrebno, so v stranico za kabino vdelali še orjaški Fordov znak, ki pripomore k lepšemu videzu.


Ergonomija

Plezanje v kabino je ob pomoči zajetne stopničke precej lažje kot pri navadnih cevnatih lokih na pragu. Visoko sedenje kljub zajetnim zunanjim dimenzijam prispeva k preglednosti. Samo upravljanje vozila je povsem enako drugim rangerjem in tudi mazdi BT50. Položaj za volanom je primeren, poleg dobro berljivih merilnikov pa velja omeniti še tri dodatne na vrhu sredinske konzole, ki prikazujejo tipično terenske podatke, kot so vzdolžni in bočni nagib ter kompas. Slabost, ki jo lahko ponovno omenim, je nočni odsev teh merilnikov v navpičnem zadnjem steklu. Poleg tega pa še vedno ne navduši neestetski sistem vzvoda ročne zavore, precej starokopitni, a vseeno uporabni pa so tudi brisalci.



Mehanika in zmogljivosti

Čeprav je večina stvari na rangerju Wildtrak skupnih z navadnim rangerjem, se bistvena razlika pojavi pod motornim pokrovom. Zanimivo je, da je pri tovrstnih vozilih zelo v modi 2,5-litrske prostornine dizelskih agregatov. Enako je tudi pri rangerjih. A wildtrak od tega (poleg toyote hi-lux) odstopa, saj ima vgrajenega 3-litrskega turbodizla, ki premore 156 KM in kar 380 Nm največjega navora. To je le 13 KM in 50 Nm navora več od 2,5-litrskega motorja, a pri poskočnosti se razlika dobro čuti. V povezavi s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom ne pokaže nikakršnega problema s prestavljanjem 1850-kilogramske mase, temveč omogoča še 1135 kilogramov dodatne obtežbe, oziroma vleko do 3-tone težke prikolice z zavoro. Motor suvereno vleče že v nizkih vrtljajih in wildtraku omogoča najvišjo hitrost 170 km/h ter pospešek do 100 km/h v 13,4 sekunde. Ob tovornjaško visoki ročici menjalnika se nahaja še ročica reduktorja, ki omogoča preklapljanje med različnimi možnostmi pogona: normalnim dvo- oziroma štiri-kolesnim ali za polovico skrajšanim prenosom dvo- ali štiri-kolesnega pogona. Medtem, ko je moč s štirikolesnim pogonom peljati do 100 km/h, je ob vklopljenem reduktorju hitrostna meja 40 km/h. Pri porabi se je motor izkazal za varčnega, saj je pri povprečju 9,9 porabil za 4 deci manj kot testni ranger z manjšim motorjem.


Vožnja

Vožnja z najboljšim med rangerji je še vedno značilna za pick-upe. Na lepi cesti je mehko plavajoč, a kot vsak tovrstni avtomobil, se najlepše pelje, ko vsebuje vsaj 4 potnike in par sto kilogramov tovora. Če se prevaža samo voznik, ranger na slabi podlagi kar poskakuje od tal. Ob vklopljenem zgolj zadnjem pogonu je navora preveč, da bi lahko odločneje speljali brez zdrsa koles. Volan s štirimi zavrtljaji je posreden in na serpentinah imate kar nekaj dela z njegovim vrtenjem. Pod drugi strani pa glede na krepke zunanje dimenzije vseeno deluje precej okretno vozilo. Krepka razlika proti osebnim avtomobilom je tudi zaviranje, saj velika masa povzroči, da morate krepko pohoditi pedal, ko jo želite ustaviti po kakšnem klancu navzdol. Med terenskimi značilnostmi velja omeniti, da je ranger sposoben premagati 45 centimetrov globoko vodo, bočni nagib 49 stopinj, prehodni kot 28 stopinj vstopni kot 32 in izstopni 21 stopinj.


Zaključek

Ford ranger wildtrak je torej eden izmed očem najbolj privlačnih in najbolje opremljenih pick-upov, ki so na voljo na našem trgu. S tem želi bolj poudariti pustolovsko naravo svojih lastnikov, kot oznanjati, da je domača tovorna mula. Čeprav zmore biti delovni stroj, veliko bolje izpade kot postavljač. Z bogato opremo in vpadljivim videzom je postavljen na sam vrh ponudbe rangerjv, zato prodajalci za njegov nakup pričakujejo 31.600 €.



.