Ford in uporaba rentgenskih aparatov
Četrtek, 10 Marec 2011
Družba Ford Motor Company je med pionirji uporabe z računalnikom povezanih digitalnih rentgenskih aparatov v postopku nadzora kakovosti. Čeprav so rentgenski žarki v domeni medicine, jih Ford uporablja že od leta 2002, saj je že v začetku odkril, kakšne prednosti prinašajo. Po sodelovanju z izdelovalci teh naprav in njihovi prilagoditvi specifičnim avtomobilskim potrebam, so rentgenske naprave med prvimi pripomočki, po katerih posežejo inženirji, ki želijo zagotoviti, da bi bili njihovi avtomobilski deli popolni tako z notranje kot z zunanje strani.
“Uporabljamo tehnologijo, ki je bila razvita za bolnišnice,” je povedal Glenn Austin, rentgenski tehnik v Fordovem laboratoriju za materiale v Duntonu v Essexu. “Večina programske opreme, vsi demonstracijski paketi in priročniki se nanašajo izključno na uporabo slik v medicinske namene. Nihče ni razmišljal o uporabi pri izdelovanju avtomobilov.” Seveda so z uporabo tovrstne tehnologije v avtomobilski panogi povezani različni izzivi, predvsem zaradi razlike v gostoti kože, kosti, mišic in drugih organov v primerjavi s plastiko, gumo, peno in različnimi kovinami, ki jih uporabljamo pri izdelavi avtomobila. “V bistvu pa ni razlike z uporabo v bolnišnicah,” je nadaljeval Austin. “Naše izdelke si ogledujemo na način, ki ga zdravnik uporablja za pregledovanje bolnika.”
Dvodimenzionalni rentgenski aparat s prikazom slike v realnem času predstavlja prvi del pregleda in nadomešča uporabo rentgenskih slik na filmu, saj bi bil ta postopek preveč dolgotrajen za resnično učinkovitost v avtomobilski panogi. Inženirji prinesejo ustrezen del v laboratorij za materiale in si na zaslonu takoj ogledajo ustroj njegove notranjosti. Tehnik lahko poveča ali pomanjša prikaz dela, ga zavrti in spreminja gostoto rentgenskih žarkov, da odkrije najmanjšo nepopolnost v notranjosti.
Za odkrivanje nepopolnosti je potrebno izurjeno oko, podobno kot pri zdravniku, ki išče mesto preloma kosti ali senco na pljučih, rentgenski tehnik in inženir pa podrobno preiščeta vsa problematična območja. To je še posebej uporabno pri ocenjevanju delov za prototipe, od armaturne plošče do platišč iz zlitine in celo stekla, omogoča pa tudi vpogled v dele, ki niso izpolnili pričakovanj. Ogledati si je možno notranjost elektronskih čipov, poiskati pregorelo varovalko ali podobno napako, ne da bi zaradi pregleda z grobimi posegi, kot je rezanje za ocenjevanje s pomočjo mikroskopa, tvegali uničenje dokaznega gradiva.
Druga možnost, ki je na voljo, je uporaba 3D računalniškega skeniranja s tomografom (CT). Ta postopek v bistvu s pomočjo posebne računalniške programske opreme združuje 720 rentgenskih slik rezin 2D v tridimenzionalno sliko. To 3D sliko je nato možno obračati in pregledovati na zaslonu z možnostjo, da celo ‘poletimo skozi’ ustvarjeno sliko. Ta možnost je še posebej uporabna pri odkrivanju problemov, kot so zapore ali ovire v napeljavi goriva ali zraka, saj inženirju zagotavljajo povsem edinstven pogled – pravzaprav iz zornega kota goriva ali zraka.
Uporaba rentgenskih žarkov omogoča izoliranje elementov z določeno gostoto in njihovo izločanje iz slike. “Premikamo lahko nekovinske elemente – na primer plastiko ali gumo – in sestavne dele ‘razstrelimo’ na posamezne sestavine,” je povedal Austin. “Ogledamo si lahko praznine v odlitkih – če je zaradi luknjičavosti v sestavnem delu zrak, ga lahko izločimo in izmerimo prostornino votlega prostora ali velikost napake.”
Z uporabo teh naprav laboratorij za materiale pomaga Fordovim inženirjem pri razvoju novih delov, morda pa je še pomembnejše, da jim pomaga zgodaj odkriti morebitne težave. “Posežemo lahko, preden majhna težavica preraste v velik problem in to je glavno,” je povedal Austin. “Če kaj spregledamo in pošljemo v proizvodnjo ali če se napaka izkaže šele čez čas, smo v veliki meri zgrešili svojo nalogo. Zanesljivost vozil se v zadnjih nekaj desetletjih skokovito izboljšuje in veselimo se naše vodilne vloge pri tem. Naredimo vse, kar je v naši moči za izboljšanje zanesljivost in kakovosti sodobnih Fordovih vozil.”
Medicinska tehnologija je še eno od zmogljivih orodij, s katerimi Ford poskrbi za miren spanec uporabnikov svojih vozil. In s čedalje večjo zanesljivostjo, ki jo pomagajo zagotoviti tovrstne naprave, je zelo malo verjetno, da bodo vozniki Fordov potrebovali rentgensko slikanje na urgenci.
“Uporabljamo tehnologijo, ki je bila razvita za bolnišnice,” je povedal Glenn Austin, rentgenski tehnik v Fordovem laboratoriju za materiale v Duntonu v Essexu. “Večina programske opreme, vsi demonstracijski paketi in priročniki se nanašajo izključno na uporabo slik v medicinske namene. Nihče ni razmišljal o uporabi pri izdelovanju avtomobilov.” Seveda so z uporabo tovrstne tehnologije v avtomobilski panogi povezani različni izzivi, predvsem zaradi razlike v gostoti kože, kosti, mišic in drugih organov v primerjavi s plastiko, gumo, peno in različnimi kovinami, ki jih uporabljamo pri izdelavi avtomobila. “V bistvu pa ni razlike z uporabo v bolnišnicah,” je nadaljeval Austin. “Naše izdelke si ogledujemo na način, ki ga zdravnik uporablja za pregledovanje bolnika.”
Dvodimenzionalni rentgenski aparat s prikazom slike v realnem času predstavlja prvi del pregleda in nadomešča uporabo rentgenskih slik na filmu, saj bi bil ta postopek preveč dolgotrajen za resnično učinkovitost v avtomobilski panogi. Inženirji prinesejo ustrezen del v laboratorij za materiale in si na zaslonu takoj ogledajo ustroj njegove notranjosti. Tehnik lahko poveča ali pomanjša prikaz dela, ga zavrti in spreminja gostoto rentgenskih žarkov, da odkrije najmanjšo nepopolnost v notranjosti.
Za odkrivanje nepopolnosti je potrebno izurjeno oko, podobno kot pri zdravniku, ki išče mesto preloma kosti ali senco na pljučih, rentgenski tehnik in inženir pa podrobno preiščeta vsa problematična območja. To je še posebej uporabno pri ocenjevanju delov za prototipe, od armaturne plošče do platišč iz zlitine in celo stekla, omogoča pa tudi vpogled v dele, ki niso izpolnili pričakovanj. Ogledati si je možno notranjost elektronskih čipov, poiskati pregorelo varovalko ali podobno napako, ne da bi zaradi pregleda z grobimi posegi, kot je rezanje za ocenjevanje s pomočjo mikroskopa, tvegali uničenje dokaznega gradiva.
Druga možnost, ki je na voljo, je uporaba 3D računalniškega skeniranja s tomografom (CT). Ta postopek v bistvu s pomočjo posebne računalniške programske opreme združuje 720 rentgenskih slik rezin 2D v tridimenzionalno sliko. To 3D sliko je nato možno obračati in pregledovati na zaslonu z možnostjo, da celo ‘poletimo skozi’ ustvarjeno sliko. Ta možnost je še posebej uporabna pri odkrivanju problemov, kot so zapore ali ovire v napeljavi goriva ali zraka, saj inženirju zagotavljajo povsem edinstven pogled – pravzaprav iz zornega kota goriva ali zraka.
Uporaba rentgenskih žarkov omogoča izoliranje elementov z določeno gostoto in njihovo izločanje iz slike. “Premikamo lahko nekovinske elemente – na primer plastiko ali gumo – in sestavne dele ‘razstrelimo’ na posamezne sestavine,” je povedal Austin. “Ogledamo si lahko praznine v odlitkih – če je zaradi luknjičavosti v sestavnem delu zrak, ga lahko izločimo in izmerimo prostornino votlega prostora ali velikost napake.”
Z uporabo teh naprav laboratorij za materiale pomaga Fordovim inženirjem pri razvoju novih delov, morda pa je še pomembnejše, da jim pomaga zgodaj odkriti morebitne težave. “Posežemo lahko, preden majhna težavica preraste v velik problem in to je glavno,” je povedal Austin. “Če kaj spregledamo in pošljemo v proizvodnjo ali če se napaka izkaže šele čez čas, smo v veliki meri zgrešili svojo nalogo. Zanesljivost vozil se v zadnjih nekaj desetletjih skokovito izboljšuje in veselimo se naše vodilne vloge pri tem. Naredimo vse, kar je v naši moči za izboljšanje zanesljivost in kakovosti sodobnih Fordovih vozil.”
Medicinska tehnologija je še eno od zmogljivih orodij, s katerimi Ford poskrbi za miren spanec uporabnikov svojih vozil. In s čedalje večjo zanesljivostjo, ki jo pomagajo zagotoviti tovrstne naprave, je zelo malo verjetno, da bodo vozniki Fordov potrebovali rentgensko slikanje na urgenci.