Uničene ceste so problem varnosti, ki se skuša upoštevati pri razvoju

Četrtek, 07 April 2016

Udarne jame in druge uničene cestne površine so postale draga težava avtomobilistov po vsem svetu – težava udobja, zdravja voznikov, okvar na vozilih in s tem varnosti. Medtem, ko ponekod po svetu ustrezne službe priznavajo soodgovornost zaradi slabega stanja cestišča, takšne odkritosti in samokritičnosti v slovenskih pristojnih službah ne moremo pričakovati. A avtomobilske znamke si ne morejo zatiskati oči temveč se morajo tega problema zavedati že pri razvoju avtomobilov. Nihče ni prisiljen, da si kupi njihov avtomobil, vsi pa smo prisiljeni uporabljati ceste, kakršne pač imamo. Fordov razvojni poligon je primer, kako se avtomobili obremenjujejo že med razvojem, da bi dosegli čim višjo stopnjo udobja in trpežnosti na slabih podlagah.

Razumevanje, da nekakovostne gradnje, pomanjkanje sredstev za obnovo, vpliv slabe cestne infrastrukture na zdravje ter varnost prebivalstva in razvoj gospodarstva, povzročijo več stroškov kot bi jih vlaganje v ceste, očitno presega sposobnosti pristojnih organov. Ne le v Sloveniji, ampak marsikje po Evropi. Slabo stanje in pomanjkljivo vzdrževanje evropskih cest v skladu s podatki pomembno prispevata k vsaj tretjini vseh prometnih nezgod vsako leto!

Lani se je v Veliki Britaniji Kraljevi avtomobilski klub odzval na več kot 25.000 z udarnimi jamami povezanih okvar – od leta 2014 pomeni to povečanje za skoraj 25 odstotkov. Britanci, na primer, priznavajo, da slabo stanje cest, udarne luknje, ostri robovi itd. vplivajo na varnost v prometu in povzročajo dodatne stroške uporabnikom vozil. Žal ne verjamem, da je stanje v Sloveniji (vsaj izven avtocestnega križa in samega centra) boljše. A v naši domovini je takšno priznanje od naših uradnikov težko pričakovati.

Na srečo se vsaj avtomobilske znamke zavedajo težav in jih skušajo reševati med razvojem, da bi s tem dosegle večjo varnost in zadovoljstvo kupcev. Ford Motor Company je s tem namenom ustvaril »peklensko« 1,9-kilometra dolgo cesto, z natančnim posnetkom nekaterih najhujših udarnih jam in poškodb cestišč iz različnih koncev sveta. In kaj je smisel tega bulevarja, ki namesto sanj uničuje vzmetenja? Pomagati inženirjem, da ustvarijo še bolj vzdržljive sisteme podvozja in razvijejo inovacije, s katerimi se bodo Fordova vozila uspešneje spoprijemala s čedalje bolj uničenimi cestami po vsem svetu.

Omenjena cesta je del omrežja preizkusnih prog v skupni dolžini 80 kilometrov na Fordovem preizkusnem poligonu v kraju Lommel, v Belgiji. Vključuje tipične udarne jame, značilne za Evropo in ZDA, ter simulacijo več kot 100 cestnih nevarnosti iz 25 držav. Samo v zadnjih treh letih so Fordovi inženirji iskali najbolj grozljive ceste v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Rusiji, Španiji, Švici in v Veliki Britaniji, pa tudi v Aziji, Avstraliji ter Severni in Južni Ameriki. Škoda, da jih ni kdo opozoril na Slovenijo in druge države bivše Jugoslavije.

Naša cesta je prava peklenska galerija uničujočih prometnih pogojev, na katere bi lahko naletele naše stranke – od zmešnjave kitajskih križišč do luknjastih nemških podeželskih cest,” je povedal Eric-Jan Scharlee, tehnični specialist za področje trpežnosti na Fordovem preizkusnem poligonu Lommel. “Z vključevanjem izzivov iz resničnega sveta v naše testne površine lahko razvijemo vozila, ki se bodo v prihodnosti bolje spoprijela s krutimi pogoji.

Inženirji nenehno proučujejo možnosti za vključevanje novih dodatkov na testnem poligonu. S podobno opremo, kot jo uporabljajo seizmologi, s hitrostjo do 70 km/h vozijo čez udarne jame in s tipali beležijo obremenitve vzmetenja in drugih sestavih delov. Med površinami ne manjkajo niti granitne kocke z belgijskih cest, pariški tlakovci in hitrostne ovire iz Brazilije.

Fordova obsedenost s preverjanjem, ali so njihova vozila kos najslabšim cestam, vodi do inovacij. Tako Ford v Evropi v svojih modelih Mondeo, Galaxy in S-MAX premierno uvaja stalno uravnavanje blaženja s tehnologijo upoštevanja udarnih jam. Tehnologija prilagodi vzmetenje, če zazna, da je kolo padlo v udarno jamo, in tako pomaga zaščititi vzmetenje pred poškodbo. Fordov sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah opozori voznika na poškodbo pnevmatike, sistem za elektronski nadzor stabilnosti pa mu pomaga ohraniti nadzor nad vozilom pri izogibanju oviram.

Vse Fordove modele za evropski trg preizkusijo na poligonu v Lommelu, kjer Fordovi inženirji in testni vozniki vsako leto prevozijo več kot 6 milijonov kilometrov. Tako so testni vozniki v sklopu preizkusnega režima za simulacijo desetletne grobe uporabe v samo šestih mesecih s povsem novim Transitom poligon prevozili več kot 5000-krat. Poligon vključuje tudi krog za preizkuse z veliko hitrostjo, solne in blatne kopeli ter komore za preverjanje odpornosti na korozijo pri visoki stopnji vlage. 

Prototipna vozila vozijo tudi po vsem svetu pri temperaturah v razponu od polarnih -40 °C do puščavskih 40 °C. “Analiziranje podatkov med preizkušanjem vozil je Fordu omogočilo razvoj vrste naprednih pripomočkov za pomoč vozniku in prilagoditve zasnov, s katerimi smo nenehno izboljševali varnost in čvrstost naših vozil,” je dodal Scharlee.


Aleksander Praper


 Video: