Dacia logan MCV Laureate 1,5 DCi

Sreda, 06 Junij 2007

Limuzinski daciin logan je v Sloveniji ravno na svoj rojstni dan dobil karavanskega brata, ki nosi oznako MCV. Nekaj mesecev kasneje smo avtomobil pridobili na test in sicer v eni dražjih izvedb – namreč z 1,5-litrskim dizelskim motorjem. Glede na to, da je takšen MCV, skupaj z nekaj dodatne opreme, krepko presegel dvakratni znesek nekoč načrtovanega logana, ki naj bi stal 5000 €, je torej moč razbrati, da se je Renaultu z njim posrečil precej širši obseg prodaje kot le na revne trge.

 

Zunanjost

Zaradi strogo oglatih potez so delovali trije dosedanji testni logani opazno konzervativno. Seveda, govorimo o limuzinskih izvedbah. Tokratni testni logan MCV, pa začuda daje sodobnejši videz, saj ima tudi bolj očitno Renojevski značaj karavanskega zadka. Čeprav je MCV do A-stebrička enak limuzini, je 13 centimetrov višji in kar 20 daljši. Torej v dolžino meri 445 cm, v širino 174 cm in v višino 167 cm. Podaljšanje karoserije pa ne pomeni velikih previsov, ampak skoraj 3-metrsko medosno razdaljo. Karoserija zato sicer deluje opazno razpotegnjena, a še vedno dovolj skladna ter tudi prepoznavna. Medtem, ko je prednji del dobro znan, prinese streha vzdolžne nosilce, zadek pa asimetrično velika krilna vrata. Zaradi robustnosti, 16-centimetrske oddaljenosti od tal in oglatih potez bi bil logan verjetno lahko prav lep terenski model.

Notranjost

Velika bočna vrata omogočajo lahkoten vstop potnikov v notranjost. Ta glede osnovnega videza ostaja enaka limuzinski, kar pomeni preproste oblikovne poteze, velike plastične dele, ki jih je lažje in ceneje izdelati, ter seveda odsotnost mehke plastike ali kakšnih kompleksnejših dekoracij. Tako je notranji del posameznih vrat izdelan iz enega kosa, kar prinese trdo plastiko na mestih kjer počivajo komolci in nekoliko odročno oblikovan ter preveč nazaj nameščen ročaj. A hkrati naj bi veliki kosi omogočali robustnost in odpornost proti čričkom tudi pri vožnji po slabih podlagah. Čeprav so bili sivo podloženi merilniki pri loganu prestige bolj bogati, so v navadnih loganih preglednejši in lažje berljivi. Po zgledu na renaulte pa je merilec vrtljajev enak kot v bencinskih modelih, kar pomeni, da ima številčnico brez rdečega polja tja do 7000 vrtljajev.

Prostornost

Prostornost je vsekakor velik adut loganov, pa naj gre za limuzino ali MCV. V slednjem primeru še posebej. Podaljšana medosna razdalja ob doplačilu 450 € namreč prinese še tretjo sedežno vrsto. In ta je tista, ki je kriva za slabši pogled nazaj ter seveda primerno majhen prtljažnik. A kar se sedenja tiče lahko v loganu MCV brez težav sedi šest 185 centimetrov visokih potnikov. Pri tem jim ne zmanjka prostora niti za glave niti kolena, kar je pravi dosežek glede na zunanje dimenzije.

 

V sredino druge vrste pa ponavadi namestimo manjše osebe. Med omembe vrednimi negativnimi stvarmi je prečna ojačitev hrbtišča sedežev, ki je izrazito otipliva in v primeru, da potniki potisnejo noge do naslonov tudi neprijetna. Zadnja dva potnika imata celo plastična naslona za roke z vdolbinama za pločevinke. Pri vseh pa je sorazmeroma dobro poskrbljeno za odlagališča, ki skupno shranijo kar 54 litrov volumna. Pri tem je največji seveda predal pred sovoznikom. Poleg tega razveseli tudi 555 kilogramov nosilnosti in ojačano podvozje.

 

Prtljažnik

Sedem potnikov po vsaki logiki prinese majhen prtljažnik. V zadku ostane le še 198 litrov prostora. Z zelo enostavno odstranitvijo tretje klopi, ki povrh vsega niti ni težka, se prostor poveča na 700 litrov, ob zgolj dveh potnikih pa lahko natovorite kar 2350 litrov prtljage. Pri zapiranju prtljažnih vrat bi si marsikdo zaželel dvižna, če pa že tega ne, pa vsaj podobno lepo zapiranje kot pri bočnih vratih. A na notranjosti enega krila je nameščen še predal, na drugem pa mrežica. Ta se nahaja še na obeh notranjih bokih in tako je prtljažni prostor v MCV-ju bistveno lepši kot v limuzini.

Ergonomija

O ergonomiji loganov smo doslej govorili že trikrat in tudi tokrat bi ne bilo nič drugače. Preprostost oblike in logike sicer prinese enostavno upravljanje, a hkrati kar nekaj zasilnih rešitev. Čeprav volan ni pomičen v nobeno smer, spodobno dober položaj za upravljanje omogoča pestro nastavljiv voznikov sedež. Zaradi velikih stekel in dokaj visokega sedenja je tudi preglednost dobra, z izjemo pogleda nazaj, ki ga okrne stebriček krilnih vrat in še visoka zadnja klop. Pa tudi ogledala bi lahko bila nekoliko večja.  Pomembna stikala so načeloma dovolj velika. Zmotijo predvsem namestitve tistih, ki postrežejo z udobjem, saj v osnovnem loganu očitno niso imeli v mislih. Tako so nerodno nameščena stikala za pomik električnih stekel in ogledal. Komande doplačilne klimatske naprave pa so za višje rasle potnike slabo pregledne. In na tem mestu se seveda najbolj pozna preprosta zasnova avtomobila, čeprav se je moč teh hib v tednu uporabe navaditi. Težje je sprejeti samo tri hitrosti brisanja brisalcev.

 

Mehanika in zmogljivosti

Doslej še nepreizkušena stran Daciinih loganov je bil tudi pogonski agregat vgrajen v testni model. Šlo je namreč za že znani Renaultov 1,5-litrski turbodizel, ki s pomočjo vbrizga preko skupnega voda razvije 70 KM in 160 Nm navora pri 1700 vrtljajih. Spojen je s petstopenjskim ročnim menjalnikom, ki preseneti z natančnostjo in hitrimi gibi ročice. Vsekakor je tokrat naredil opazno boljši vtis kot pri predhodno testiranih bencinskih modelih. Dizelsko klepajočega zvoka motorja navzven ne boste mogli prezreti. A v prostem teku je zelo lepo zadušen in miren, kakor tudi pri hitrostih do 90 km/h. Pri tistih 150 na uro, kolikor obljublja tovarna pa postane že prav dobro slišen. Tudi 18 sekund za pospeševanje do stotice ni obetajoč podatek, sploh, ko avtomobil polno natovorite. A to ne pomeni, da boste z njim pešali v klance. Za lagodno in zmerno vožnjo namreč zadošča, le prehitevanj se boste morali lotiti pazljivo. Omembe vredna pozitivna stran je vsekakor ugodna poraba, ki je na testu znašala okroglih šest litrov, z odstopanji do 5,3 do 7,5.

Vožnja

Glede na značaj in potencialne kupce logana se zdi podvozje primerno uglašeno. Naravnano je namreč na odlično požiranje udarcev s slabih podlag. Dolgi hodi vzmeti in s tem povezano udobje pa prinesejo več nagibanja v  ovinkih in s tem poslabšan občutek vodljivosti. Kljub temu pa je lega skozi ovinke zanesljiva, le slabše čutna in nekoliko okornejša zaradi manj direktnega volanskega prenosa. Celo nad zavorami, ki imajo na zadnji osi bobne, ni pritožb. Dolga medosna razdalja prinese tudi dobro vztrajanje pri vožnji naravnost in skozi dolge blage ovinke. Celoten vtis torej jasno pove, da se logan MCV ne ustraši slabih ali raznovrstnih podlag, a je opazno naklonjen predvsem umirjenim vožnjam.

Zaključek

Testni daciin MCV je torej deloval krepek korak vstran od sprva predvidenega zelo poceni in temu primerno olupljenega avtomobila za 5000 €. V osnovi boste za model MCV 1,5 DCi laureate odšteli 11.240 € in pri tem dobili veliko prostora, robustnost, dobro udobje, zmerne vozne lastnosti in varčnost. Zraven pa seveda sodi preprostost izdelave, videza in opreme. A ob 2130 € doplačil za zadnjo vrsto, klimo, kovinsko barvo, sovoznikovo varnostno blazino, zadnja električno pomična stekla in radio s CD-mp3 predvajalnikom, boste imeli na voljo že lepo opremljeno vozilo. Bivših 3,2 milijona, oziroma 13.370 je bil torej končen znesek, ki pa je vendarle s pogleda dobljenega prostora in nič kaj izstopajoče slabih lastnosti dobra cena. Ob tem pomislimo upoštevamo tri zvezdice za varnost in tri leta, oziroma 100.000 km, splošne garancije.