25 let novodobne Škode pod okriljem Volkswagna

Ponedeljek, 28 Marec 2016

Danes Škoda in Volkswagen praznujeta eno najbolj uspešnih “porok” v zgodovini avtomobilizma. 28. marca 1991 je Škoda postala del Volkswagnovega koncerna in pričela se je novodobna preobrazba nekoč že zelo uspešne češke znamke. V tem času je Škoda dosegla šestkratno povečanje prodaje, razvila sodobno paleto vozil, si povrnila ugled, ki ga je izgubila v času socializma, in se razširila na več kot 100 svetovnih trgov!

Znamka Škoda, katere korenine segajo v leto 1895, je ena izmed najstarejših avtomobilskih znamk na svetu. Že pred 121 leti je bil sedež podjetja v kraju Mladá Boleslav, ki se nahaja približno pol ure vožnje severno od Prage. Znamko sta ustanovila Václav Laurin in Václav Klement, vrstnika Ferdinanda Porscheja, ki se je rodil nedaleč, v kraju Vratislavice. Sprva sta Laurin in Klement proizvajala motocikle, nato ponudbo razširila na avtomobile. V začetku 20 stoletja je znamka Laurin & Klement (danes oznaka najbolje opremljenih Škod) predstavljala napredne avtomobile. Leta 1925 jo je kupil češki industrijski gigant Škoda. Vozila te znamke so dosegla svetovno slavo v času, ko Volkswagna sploh še ni bilo. A žal je bila Češka po drugi svetovni vojni pahnjena v objem političnega režima, ki ji je onemogočal napredek.

Čeprav je škoda v vmesnem času izdelovala trpežna vozila in dosegala tudi športne uspehe, ni uspela slediti razvoju in prodaji zahodnih znamk. Še v devetdesetih letih je Škoda letno izdelala okoli 200.000 vozil zgolj dveh modelnih linij. Konec osemdesetih je za nakup Škode zanimanje izrazilo več avtomobilskih proizvajalcev. Leta 1987, ko so predstavili model Favorit, ga je vodja razvoja Petr Hrdlička v prototipni izvedbi pokazal Volkswagnu. Ko so tam pregledali avtomobil in tehnične rešitve, se je njihovo zanimanje za Škodo še povečalo. Še posebej je Nemce privlačila češka dobro izobražena, motivirana delovna sila, saj so Čehi od nekdaj sloveli po kreativnosti in inženirskih sposobnostih.

V pogajanja se je vključil celo češki politični vrh in 9. decembra 1990 se je češka vlada odločila, da bo Volkswagen nov strateški partner znamke Škoda. 28. marca 1991 so sklenili dogovor, ki je v veljavo stopil 16. aprila 1991. Skupina Volkswagen je v letu 1991 vplačala 620 milijonov takratnih nemških mark in postala 31-odstotni delničar podjetja iz kraja Mlada Boleslav. Delež so sčasoma povečevali in 30. maja 2000 postali edini lastnik Škode. S prehodom pod okrilje koncerna Volkswagen je Škoda pridobila potrebna sredstva in tehnične osnove za razvoj novih modelov in s tem izboljševanje ugleda.

Od prvih novodobnih Škodinih avtomobilov, ki so jih Slovenci še radi nekoliko zaničevalno poimenovali “češki”, pozabljajoč na naprednost te države pred drugo svetovno vojno, se je Škoda do današnjih dni razvila v spoštovano znamko svetovnega kova, ki se s sloganom “Simply clever” predstavlja kot pametna alternativa v segmentih v kateri nastopa. V četrt stoletja je Škoda dosegla svetovni razmah. V razvoj novih modelov in proizvodnje so vložili 11 milijard evrov. Razvojni oddelek v kraju Mladá Boleslav se je iz 600 povečal na preko 2000 visoko-kvalificiranih zaposlenih. Proizvodni obrati so se iz obstoječih čeških lokacij Mladá Boleslav, Kvasiny in Vrchlabí dopolnili z dodatnimi lokacijami Skupine Volkswagen, na Kitajskem, v Indiji, Rusiji, na Slovaškem, v Ukrajini in Kazahstanu.

Danes Škoda zaposluje 28.500 ljudi. Že dolga leta so močno prisotni v izobraževalnem sistemu, saj si s posebnimi programi in celo s Škoda univerzo, ustanovljeno leta 2000, zagotavljajo dobro delovno silo. Paleta modelov v letu 2016 vsebuje več kot 40 modelnih izvedb in se vztrajno širi, dizajn in občutek kakovosti pa opazno rasteta. Avtomobile izdelujejo že na 14 lokacijah, na dveh kontinentih. Na letošnje jubilejno leto se bo paleti pridružil še novi SUV, ki ga je napovedal koncept na avtomobilskem salonu v Ženevi.

Škoda ustvari kar 8 % češkega izvoza, saj letno proda več kot milijon vozil kupcem na več kot 100 tržiščih. Zadnjih sedem let je tudi najbolj uspešna uvožena znamka v Nemčiji.


Aleksander Praper

Galerija