3. razvojna os bi naj bila so do Raven na Koroškem štiripasovna

Aleksander Praper Sobota, 01 September 2018

Študija umestitve 3. razvojne osi na odseku med Slovenj Gradcem in Ravnami na Koroškem, katero je naročila Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS), je predstavila kot najboljši scenarij za umestitev v prostor, gradnjo štiripasovne hitre ceste na relaciji med Slovenj Gradcem – Otiškim vrhom in Ravnami na Koroškem. Minister Gašperšič je obljubil, da bo še te dni pristojnemu Ministrstvu za okolje in prostor poslal zahtevo za pričetek postopka za sprejem uredb o državnem prostorskem načrtu (DPN) na odseku med Slovenj Gradcem in Holmcem.

V sredo, 30. avgusta 2018, se je na Prevaljah sestal Odbor za izgradnjo hitre ceste na Koroško. Temu je prisostvoval minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, predstavnika DARS-a Vili Žavrlan in Janez Kušnik ter Barbara Radovan iz Ministrstva za okolje in prostor. Družba DARS je na podlagi dogovora v Protokolu o izgradnji 3. razvojne osi na Koroško, naročila študijo, s katero se je preverilo trinajst scenarijev, na podlagi katerih se bo pričel postopek umeščanja 3. razvojne osi med Slovenj Gradcem – Otiškim vrhom in Holmcem.

Strokovnjaki podjetja Lineal, ki je pripravilo študijo, so ugotovili, da je najbolj primerna varianta umestitev štiripasovne hitre ceste na relaciji med Slovenj Gradcem, Otiškim vrhom in Ravnami na Koroškem, ki pa se bi gradila fazno, sprva kot dvopasovnica. Za koridor med Ravnami in Prevaljami (do »Štoparja«) je študija v prostor umestila novo dvopasovnico, Prevalje pa bo obšla skozi tri kilometre dolg predor. Lineal med Poljano in Holmcem predlaga kot najbolj optimalno varianto rekonstrukcijo obstoječe ceste. Dovoljene hitrosti na štiripasovnici bodo 100 km/h, dvopasovnici 90 km/h in na cesti med Poljano in Holmcem 70 km/h. Študija je še ugotovila, da bo novo cestno omrežje na Koroškem vplivalo na prerazporeditev siceršnjega prometa, saj bodo nove dvo- in štiripasovnice prevzele bistven del prometnih obremenitev. Tako se bodo razbremenile obstoječe ceste.

Tehnične rešitve fazne gradnje štiripasovnice predvidevajo dve fazi. V prvi fazi gradnjo dvopasovne ceste na smernem vozišču bodoče štiripasovnice, ki je bližje pobočju in z vsemi objekti na trasi ter potrebno opremo ceste.

Prav tako izvedbo prilagojenih izvennivojskih priključkov. Deviacijo vseh cest na končno stanje in tudi vse potrebne preureditve komunalnih naprav na končno stanje štiripasovnice. V drugi fazi se načrtuje dograditev dvopasovne ceste v štiripasovnico in prilagoditev izvennivojskih priključkov v končno stanje. Po oceni pripravljavca študije se načrtuje petnajstletni časovni zamik med gradbeno realizacijo prve in druge faze.

Umestitev ceste v prostor bo potekala v dveh sklopih. Prvi sklop (med Slovenj Gradcem in Dravogradom) se opira na zamrznjeni DPN iz leta 2013. Po oceni Barbare Radovan iz Ministrstva za okolje in prostor bi se postopek sprejema DPN za prvi sklop lahko zaključil v letu 2019. Na tem odseku je predvideno umeščanje štiripasovne hitre ceste s fazno gradnjo, ki vsebuje tudi dva predora Gradišče in Selovec. Prav tako navezovalne ceste in obvoznice v Dravogradu. Drugi sklop (med Otiškim vrhom in Holmcem) pa zahteva nekoliko več časa. Saj mora biti na podlagi študije naprej dokončno potrjena varianta, nato pa se prične postopek umeščanja v prostor z DPN. Tega je mogoče dokončati v naslednjih dveh letih. Predvideva pa umestitev štiripasovnice s fazno gradnjo na odseku Otiški vrh-Ravne na Koroškem, novo dvopasovnico na odseku Ravne na Koroškem – Prevalje (do »Štoparja«), ki vsebuje predor v dolžini tri kilometre in rekonstrukcijo obstoječe državne ceste na odseku Poljana-Holmec. Ocenjena vrednost, brez davka, za celotno traso med Slovenj Gradcem in Holmcem znaša v prvi fazi 432 milijonov evrov, v drugi pa še dodatnih 127 milijonov evrov.

Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, ki si je od samega začetka delovanja prizadevala, da bi center koroškega gospodarstva na Ravnah na Koroškem dobil dostop do štiripasovne hitre ceste, je s predlagano rešitvijo zadovoljna in pričakuje takojšnji pričetek umeščanja trase v prostor, saj je pot do izgradnje zgornjega odseka 3. razvojne osi še dolga.

Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper