Ford je opravil novo raziskavo mobilnosti, v kateri so sodelovali 5503 vozači v šestih večjih evropskih mestih - v Barceloni, Berlinu, Londonu, Madridu, Parizu in Rimu. Rezultati so pokazali, da je pot v službo najpogosteje bolj stresna (26 %) od dejanskega dela (23 %). V Rimu je vožnja na delo za veliko vprašanih celo bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane pa je vožnja bolj stresna od obiska zobozdravnika.
Raziskava stresa med vožnjo v službo
Nedavna študija Državnega statističnega urada v Veliki Britaniji je pokazala, da vsaka dodana minuta pri vožnji v službo ali iz nje vpliva na zaskrbljenost, zadovoljstvo in splošno počutje. Po podatkih druge raziskave lahko vozači v mestih, ki jih je v svoj pregled vključil Ford, za prevoz vsak dan v povprečju porabijo 111 minut v Rimu, 104 minute v Londonu in 100 minut v Madridu.
Fordova raziskava evropskih voženj v službo je pokazala, da je vožnja najbolj stresna za vozače v Rimu (57 odstotkov), malenkost manj so obremenjeni vozači v Londonu (41 odstotkov) in Parizu (35 odstotkov). Za 49 odstotkov sodelujočih, ki trenutno uporabljajo tri ali več načinov prevoza, je pot še posebej stresna, za 38 odstotkov pa je pot v službo čedalje bolj nepredvidljiva.
Za številne to pomeni zamujanje v službo. Med sodelujočimi jih je 63 odstotkov povedalo, da zaradi zastojev zamudijo vsaj enkrat mesečno, 27 odstotkov pa jih zamudi vsaj trikrat mesečno. Skoraj vsi se odpravijo na pot zelo zgodaj. 30 ali več minut, ki jih 15 odstotkov vozačev vsak dan doda svoji poti, znese v enem letu skoraj pet dni.
Med vozači, starimi od 16 do 24 let, vožnja ni stresna za samo 10 odstotkov (v primerjavi s skupno 19 odstotki), 43 odstotkov pa ni uspelo priti v službo vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih. Vozači v starostni skupini 25–34 let se zaradi izogibanja zastojem na pot odpravijo najbolj zgodaj, zanje pa je vožnja tudi čedalje bolj stresna (39 odstotkov) in nepredvidljiva (34 odstotkov).
Vozači v Rimu in Londonu so poročali o največjih težavah. Več kot polovica jih je vožnjo v italijanski prestolnici opisala kot izjemno stresno, zato se 8 odstotkov zaposlenih v Rimu v službo odpravi več kot uro pred začetkom dela. V Londonu je kar 80 odstotkov vprašanih povedalo, da vsaj enkrat mesečno zamudijo v službo, 49 odstotkov pa jih vsaj enkrat v lanskem letu sploh ni uspelo priti v službo. V Evropi je bila večja verjetnost za zamudo ali popolnoma onemogočen prihod v službo med uporabniki avtobusov in vlakov.
Fordova pametna mobilnost
Ford po vsem svetu sodeluje z mesti v sklopu Fordove pametne mobilnosti, načrta za reševanje z rastjo števila prebivalstva in urbanizacijo povezanih transportnih izzivov z inovacijami na področju povezav, mobilnosti, avtonomnih vozil, uporabniške izkušnje in obdelave velikih količin podatkov.
Andreas Ostendorf, podpredsednik za trajnost, okolje in varnostni inženiring pri Fordu Evropa, je danes načrt predstavil na konferenci Trajnostne znamke v Barceloni: “Marsikomu se zdi, da se sooča s celodnevnim naporom, še preden prestopi prag pisarne. Družba postaja vse bolj urbanizirana, mesta so večja in gosteje naseljena, zato potrebujemo transportno infrastrukturo, ki bo dohajala rast. Zaščita svobode mobilnosti zahteva več kot nekaj novih železniških povezav in cest, vsi moramo sodelovati pri omrežju povezanih in trajnostnih rešitev. Promenade za pešce, kolesa, avtobusi, vlaki, tramvaji, povezovalni prevozi – za optimalno rešitev mobilnosti v prihodnosti je treba vse te možnosti povezati in združiti.”
Ford je letos že najavil znatno število globalnih eksperimentov, ki bodo pomagali preveriti ideje o prevozu za boljšo uporabniško izkušnjo, prilagodljivejše modele lastništva in za uporabnike koristno družbeno sodelovanje. V Evropi bodo tako z eksperimentom Krmilo mobilnosti preverjali brezhibnost povezav električnih koles z avtomobili in javnim prevozom za zagotavljanje hitrejših in preprostejših dnevnih prevozov, ki bodo pomagali tudi pri delovanju podjetij v mestnih središčih.
Med nadaljnjimi globalnimi eksperimenti je tudi serija razpisov za inovativno mobilnost. Ford je povabil inovatorje in razvijalce iz vsega sveta, da ustvarijo rešitve za specifične izzive mobilnosti v Angliji, na Portugalskem, v Severni in Južni Ameriki, Afriki, Indiji in na Kitajskem, razpisi pa se bodo letos nadaljevali tudi v Avstraliji. Med izzivi so bile tehnološke rešitve za odkrivanje prostih parkirnih mest v urbanih območjih, boljši načini usmerjanja v gostem mestnem vrvežu ter uporaba navigacije in drugih orodij za dostop do medicinske pomoči v odročnih krajih.
Ford sodeluje v Projektu trajnostne mobilnosti 2.0, ki ga organizira Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj. Projekt združuje podjetja s področja mobilnosti in ustrezne deležnike ter jih povezuje v zagotavljanju boljšega dostopa do varne mobilnosti z manjšim vplivom na okolje.
Po sporočilu za javnost povzel: Aleksander Praper