Najboljši motor zadnjih dveh desetletij je izdelal Ferrari!

Aleksander Praper Torek, 05 Junij 2018

Letos je že dvajsetič potekal izbor za najboljše motorje leta, ki je v različnih kategorijah prinesel nove zmagovalce. Glede na to, da je bil letošnji izbor jubilejni, je strokovna žirija, ki so sestavlja 70 članov,  podelila tudi posebno nagrado »najboljše od najboljšega«, za najbolj pomemben, najbolj zabaven in najbolj ustrezen motor v zadnjih 20 letih.

Žirija je najboljši motor zadnjih 20 let izbirala med motorji, ki so od leta 1999 prejeli nazive za najboljši motor leta. Nedvomno so vsi motorji v izboru odlični - Fiatov 0,9-litrski dvovaljnik, trikratni zmagovalec Fordov litrski trivaljnik EcoBoost, Toyotin 1,5-litrski hibridni pogonski sklop, Volkswagnov 1,4-litrski turbo + kompresor štirivaljnik, Mazdin rotacijski motor Renesis, več BMW-jevih motorjev (od 1,5-litrskega hibridnega, preko 3-litrskega in 3,2-litrskega šestvaljnika do 5-litrskega V10) ter trikratni zmagovalec - Ferrarijev 3,9-litrski V8. Verjeli ali ne, najboljši, najbolj zabaven in najpomembnejši motor zadnjih 20 let je prav slednji.

Ferarijev 3,9-litrski osemvaljni biturbo ni le tretjič zaporedoma postal skupni zmagovalec izbora Mednarodni motorji leta, pač pa je letos prejel nagrado za najboljši visokozmogljivi motor in najboljši motor v kategoriji prostornin med 3 in 4 litri. Na koncu je vse skupaj kronal še z največjim uspehom in najpomembnejšo nagrado tega priznanega izbora - postal je najboljši motor v zadnjih 20 letih, torej v celotnem obdobju tega izbora. Kaj pomeni V8 in dva turbinska polnilnika skupaj s z znanjem Ferrarijevih inženirjev pove podatek o izjemni specifični moči - v modelu Ferrari 488 Pista ta 3,9 litrski motor pridela 720 KM in 770 Nm navora, kar pomeni 185 KM/liter gibne prostornine! Hkrati pa ohranja pojoči zvok značilen za to znamko.

Žirija je k dejstvu,da gre za tehnično vrhunski izdelek dodala tudi njegov velik pomen pri promociji zmanjševanja prostornin in prisilnega polnenja. Ključni del Ferrarijevega čara je odličen zvok, ta pa je pri prisilno polnjenih motorjih praviloma slabši kot pri atmosferskih. Z zmanjšanjem prostornine in dvojnim prisilnim polnjenjem je Ferrari pri svojem najbolj pomembnem modelu tvegal negativne reakcije potencialnih kupcev in posledično slabo prodajo, kar bi lahko bilo nevarno celo za obstoj znamke, ki nima na izbiro še 5 alternativnih motorjev, če bi ta ne dosegel učinka. A Ferrariju je uspelo – ne le z odličnim motorjem, ki je zadovoljil kupce pa tudi strokovno žirijo, pač pa tudi z dokazovanjem, da je možno izdelati manjši prisilno polnjen motor za najbolj zahtevne in občutljive poznavalce, ki so jim tudi odlične zmogljivosti premalo.

Aleksander Praper